Člani slovenske in ruske delegacije, ki jo na obisku v Sloveniji vodi ruski premier Vladimir Putin, so med obiskom govorili o najbolj perečih političnih temah – med njimi so posebej omenili razmere v Libiji in na Zahodnem Balkanu – in krepili gospodarske vezi.
V središču je bila gradnja plinovoda Južni tok. Zaradi tega Putina spremlja šef naftnega giganta Gazprom Aleksej Miller, ki je s predsednikom uprave Geoplina plinovodi Marjanom Eberlincem podpisal sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija.
Gazprom in Geoplin plinovodi bosta imela v skupnem podjetju, katerega sedež bo v Sloveniji, vsak po 50-odstotni delež.
S tem se skladno z medvladnim sporazumom po Eberlinčevih pojasnilih zaključujejo intenzivne in zelo uspešne pripravljalne aktivnosti obeh družb, vezane na zaključevanje študije izvedljivosti in ustanovitev skupne družbe.
Eberlinc je prepričan, da Slovenija v tem prostoru s tem projektom pridobiva svojo vlogo. "Možnost, da se bomo odločili za traso preko Slovenije, je zelo velika," je dejal in dodal, da so v slovenski študiji izvedljivosti zelo natančno obdelali vse možnosti, ki jih ima država, da projekt razvije v tej smeri.
Slovenska študija, ki jo je za Gazprom pripravil Geoplin plinovodi, je pokazala, da je umestitev plinovoda čez Slovenijo mogoča in da Slovenija lahko predstavlja eno od tranzitnih držav. V študiji so tudi predvideli različne možne trase in zmogljivosti plinovoda.
Od zmogljivosti plinovoda je odvisna tudi vrednost naložbe. Študija po Eberlinčevih pojasnilih ponuja različne količine - 2,4 milijarde kubičnih metrov na leto, 3,7 milijarde kubičnih metrov na leto, 6,7 milijarde kubičnih metrov na leto, 19 milijard kubičnih metrov na leto in največ 25 milijard kubičnih metrov na leto Zmogljivost plinovoda čez slovensko ozemlje je odvisna od končnih odločitev Gazproma.
Slovenija je k Južnemu toku pristopila novembra 2009, med Pahorjevim obiskom v Moskvi. Gazprom je sporazume o sodelovanju pri projektu podpisal še z Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Grčijo, Hrvaško, Avstrijo, Makedonijo in Turčijo, vendar pa se zdaj pri Turčiji zapleta, in sicer zaradi gradnje plinovoda prek turškega morja.
Plinovod, ki bo ruski plin v Evropo prinesel mimo Ukrajine, naj bi bil dokončan leta 2015, po njem pa naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
Podpis sporazuma o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija je eden od šestih, ki so jih danes podpisali na Brdu pri Kranju.
Še pet pomembnih dogovorov
Predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik in predsednik družbe Gazprom Neft za področje nafte in naftnih derivatov Aleksander Dikov sta podpisala sporazum o sodelovanju med družbama, ki predvideva preučitev možnosti morebitnega prihodnjega poslovnega sodelovanja na področju trgovine z naftnimi derivati.
Zunanji minister Samuel Žbogar in namestnik ruskega ministra za zunanje zadeve Vladimir Titov sta podpisala sporazum med vladama o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov, ki med drugim določa spodbujanje vzajemnega sodelovanja med državama v znanosti, kulturi, umetnosti, književnosti in založništvu.
Kmetijska ministra Dejan Židan in Elena Skrinik sta podpisala memorandum o soglasju med ministrstvoma o sodelovanju v kmetijstvu, ki opredeljuje možnosti nadaljnjega dogovarjanja o tesnejšem sodelovanju med državama na področju raziskovalnih institucij pri prenosu znanja na področjih, ki so v interesu obeh držav.
Gospodarska ministrica Darja Radić in guverner Uljanovske pokrajine Sergej Morozov sta podpisala memorandum o sodelovanju med ministrstvom in vlado Uljanovske pokrajine. S strani slovenskega gospodarstva obstaja velik interes za sodelovanje z uljanskimi gospodarskimi partnerji, zlasti na področju avtomobilske industrije in strojegradnje.
Predsednik Slovenskega inštituta za standardizacijo Bogdan Topič ter generalni direktor ruske zvezne agencije za tehnično regulativo in metrologijo Grigorij Eljkin pa sta podpisala memorandum o sodelovanju na področju standardizacije in ocenjevanju skladnosti med omenjenima institucijama.
Radićeva in ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev sta izmenjala še noti o sklenitvi sporazuma o spremembi sporazuma med vladama obeh držav o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Slovenije.
Prodor na ruski avtomobilski trg?
V Kranju pa so podpisali pogodbo o sodelovanju med slovenskim podjetjem Kovinoplastika Lož, ruskim podjetjem Daaz in Uljanovsko oblastjo, ki odpira možnosti za prodor na hitro rastoči ruski avtomobilski trg.
Pogodbo so podpisali guverner Uljanovske oblasti Sergej Morozov, predsednik uprave Kovinoplastike Lož Janez Poje in tehnični direktor podjetja Daaz Aleksej Banov. Kovinoplastika Lož si bo s skupnim podjetjem za litje cinka avtomobilskih komponent, pohištvenega okovja in elektronike v Dimitrovgradu odprla možnosti za prodajo v ruski avtomobilski panogi.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.