Potem ko so delavci ene izmed Mercatorjevih trgovin v petek poslali anonimno pismo, v katerem so opozorili na slab odnos vodstva, so se oglasili še delavci iz drugega Mercatorja, ki prvemu pismu pritrjujejo. Delavci so že v prvem pismu opozorili na nižje plače, ki jih prejemajo zaradi slabše prodaje. V Mercatorju imajo delavci namreč 60 odstotkov plače fiksne, 40 odstotkov pa je variabilni del. Zaradi manjšega prometa naj bi bile tako plače nižje od 60 do 100 evrov. Delavci so opozorili tudi na problem letnega dopusta, ki bi ga morali porabiti do konca avgusta, na neurejene urnike dela, malice in tudi neurejeno nedeljsko delo. Poleg tega pa zaposleni pravijo, da ne morejo izkoristiti časa za malico, saj ni ustreznih zamenjav.
Urniki dela so sproti spreminjajo
Delavci opozarjajo, da se morajo vsi držati nepredvidljivih urnikov, ki se stalno spreminjajo. Delajo tudi po 13 dni skupaj brez premora, urnik pa dobijo v nedeljo, pred začetkom delovnega tedna, medtem ko poslovodje in namestniki ob vikendih ne delajo, ob petkih pa odhajajo že ob 12. uri. Na ta način si je praktično nemogoče napraviti kakšne načrte za osebne potrebe, še pravijo delavci.
Poslovodje so brez posluha za potrebe delavcev. "Prosiš nadrejenega, ali lahko prideš dopoldne kakšni dve uri kasneje, ker imaš zjutraj zdravniški pregled, on pa ti na tako prošnjo odvrne, da naj si osebne zadeve urejamo izven delovnega časa,“ so zapisali delavci.
Ure čudežno izginjajo
Delavci pravijo, da jim tudi opravljene ure "čudežno izginjajo“. Ure na izpisku za plačo se namreč pogosto ne ujemajo z evidenco ur, ki jih delavci vodijo sami. Še posebej naj bi ure izginjale pred decembrom, ko je zaradi povečanega obsega dela treba delati več. V nedeljah pa naj bi delodajalci delavcem pisali manj ur. Na primer pet ur, v resnici pa delajo po šest ali več ur.
Dopust naj bi delavci porabili do konca avgusta
Nadrejeni naj bi od delavcev želeli, da 40 odstotkov dopusta porabijo do junija, ostalih 60 odstotkov pa do konca avgusta. Zato so jih začeli pošiljati na dvodnevne dopuste, čeprav po tem nimajo nobene potrebe.
Delavci pravijo, da se z vodilnimi ne morejo pogovoriti, saj zaradi strahu pred posledicami raje molčijo. Nad posamezniki, ki so se izpostavili, pa naj bi nadrejeni izvajali "psihično trpinčenje“.
Debeljak: Plače so se znižale le za nekaj odstotkov
Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je že v petek dejal, da glede plač ne drži, da bi se toliko znižale, saj so se te v preteklem letu zaradi slabšega poslovanja znižale le za nekaj odstotkov. So pa plače še vedno vsaj deset odstotkov nad predpisanimi panožnimi izhodišči, je še dejal.
Članica uprave za strateški razvoj kadrov in organizacije Vera Aljančič Falež pa je v odzivu na pismo dejala, da nihče od zaposlenih v Mercatorju za polni delovni čas za mesec januar 2010 ni prejel manj od zakonsko predpisane minimalne plače. Kot pravi Vera Aljančič Frangež, v Mercatorju aktivno spremljajo razmere med zaposlenimi, tudi z rednimi mesečnimi sestanki s sindikati. Ker gre v tem primeru za anonimno pismo, pa domneva, da je v tem primeru prišlo do posameznih primerov nesoglasij.
Stojanovič: Z upravo bomo znova odprli pogajanja o plačah
Predsednica sindikata (ZSSS) v Mercatorju Vesna Stojanovič je dejala, da se nezadovoljstvo s plačami v Mercatorju v zadnjem času povečuje. Poslovna uspešnost se znižuje, in ker imajo delavci 40-odstotni variabilni del plače, ki je na to vezan, se tudi nekatere plače znižujejo. Še posebej pa so ljudje razočarani, ko primerjajo decembrske plače z januarskimi, saj je decembra največji promet, je še pojasnila Stojanovičeva. Kot je dejala, so pogajanja na panožni ravni glede plač zastala, zato bosta oba sindikata v Mercatorju na upravo kmalu naslovila pobudo, da se ta pogajanja pričnejo na podjetniški ravni. Problem je tudi v tem, da je po zvišanju minimalne plače prvih pet plačnih razredov padlo v uravnilovko (imajo isto plačo), zato je nujno, da se razmerja popravijo tudi navzgor, meni Stojanovičeva.
Glede koriščenja dopusta je Stojanovičeva dejala, da problema niso zaznali na sistemski ravni, da pa se dogajajo posamezne nepravilnosti, ki jih rešujejo sproti. Po kolektivni pogodbi pa lahko delavci 50 odstotkov dopusta koristijo po lastni izbiri, kadar koli želijo, 50 pa v dogovoru z delodajacem, pravi Stojanovičeva.
Problem z urniki pa so v sindikatu zaznali na sistemski ravni: "Urniki se res spreminjajo, do tega prihaja in to niso posamične kršitve," je dejala Stojanovičeva. Predsednica sindikata meni, da ti problemi izvirajo iz premajhnega števila zaposlenih. Tako vsak nenapovedan izostanek iz dela, bolniška in podobne izredne stvari povzročijo vodji težave pri organiziranju dela. Prav tako bi v to kategorijo lahko uvrstili tudi problem z malicami.
Da se tovrstne zadeve dogajajo na sistemski ravni, je potrdila tudi predsednica neodvisnega sindikata (KS90) v Mercatorju Štefka Bezgovšek. Pravi, da so upravo na omenjene probleme že večkrat opozorili, a ta zadev ni uredila pravočasno. Potrdila pa je, da bodo sindikati prav danes pričeli z aktivnostmi za odprtje novih pogajanj o plačah z vodstvom podjetja.
KOMENTARJI (310)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.