'Ne moremo vplivati na politiko upravljanja z zaposlenimi v drugem podjetju'

Približno 53-odstotni delež Mercatorja je tik pred prenosom na Agrokor. Kot je danes v imenu konzorcija prodajalcev sporočila Pivovarna Laško, sta strani, potem ko se je Agrokor v torek odpovedal pogoju prestrukturiranja dolgov, za datum zaključka transakcije določili petek. Agrokor bo za omenjeni paket odštel 172 milijonov evrov. V Agrokorju so bili skopi z izjavami. Potrdili so, da so vsi pogoji za izvedbo pogodbe o prodaji izpolnjeni in da so v skladu s tem začeli postopke dokončne izvršitve transakcije.

Preberite še: Pet let in devet krogov je trajala prodaja Mercatorja.

Agrokor sicer za delnico Mercatorja ponuja 86 evrov. Po prevzemu omenjenega deleža pa bo v skladu z zakonodajo moral objaviti še prevzemno ponudbo za preostali del Mercatorja, tako da naj bi za vse delnice Mercatorja odštel približno 325 milijonov evrov. Pred objavo prevzemne ponudbe pa bo moral Agrorkor pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ob tem so v agenciji pojasnili, da na samo prodajo nima nikakršnega vpliva, saj je odločitev o prodaji stvar avtonomne odločitve prodajalcev.

Agrokor naj bi poleg tega zagotovil Mercatorju 225 milijonov evrov podrejenega posojila, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov, preostanek pa naj bi bil namenjen za obratni kapital.

14. junija lani podpisali pogodbo o prodaji in nakupu

Konzorcij prodajalcev, v katerem so Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, NLB, NKBM, Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring, Banka Koper, Hypo Alpe-Adria Bank, NFD, Banka Celje in NFD holding je 14. junija lani z Agrokorjem podpisal pogodbo o prodaji in nakupu skupaj 53-odstotnega deleža v Mercatorju, 28. februarja letos pa, kot omenjeno, še aneks.

Dogovor je med drugim vseboval tudi odložni pogoj prestrukturiranja dolgov družbe Mercator do konca maja letos, a navedeni odložni pogoj do dogovorjenega roka ni bil izpolnjen. "Agrokor je dne 24. junija letos konzorcij prodajalcev obvestil, da se odpoveduje pogoju prestrukturiranja dolgov," je danes konzorcij prodajalcev sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze, s čimer so bili "izpolnjeni pogoji za zaključek transakcije".

Iz Mercatorja so danes sporočili, da je skupina Mercator ter zadostna večina njenih bank upnic in lizingodajalcev podpisala dogovor, ki določa komercialne pogoje izvedbe finančnega prestrukturiranja skupine Mercator v primeru prevzema s strani družbe Agrokor. Kot navajajo, dogovor "stopi v veljavo pod številnimi pogoji", med drugim mora Agrokor nakazati podrejeno posojilo v višini 200 milijonov evrov.

Slednje se bo uporabilo za predčasno odplačilo dela posojil skupine Mercator bankam upnicam. "Agrokor mora tako podrejeno posojilo nakazati pred ali sočasno s pridobitvijo večinskega paketa delnic družbe Poslovni sistem Mercator, po izvedbi prevzemnega postopka pa je zavezan glasovati za spremembo navedenega podrejenega posojila v osnovni kapital, s čemer se bo pomembno zmanjšala zadolženost družbe Poslovni sistem Mercator," še navajajo v slovenskem trgovcu.

Mercator se je sicer z bankami upnicami in lizingodajalci že dogovoril o finančnem prestrukturiranju skupine, s čimer je zagotovljena dolgoročna finančna stabilnost družbe tudi brez vstopa Agrokorja. Ta sporazum je začel veljati minuli teden.

Bratuškova in Janković se bosta zavzemala za ohranitev delovnih mest

V zadnjih dneh se je sicer okrepilo nasprotovanje prodaji iz vrst sindikatov in nekaterih političnih strank. Pojavljajo se strahovi, da bi lahko imel Agrokorjev prevzem Mercatorja negativne posledice za zaposlene v trgovcu, za Mercatorjeve dobavitelje in nasploh za gospodarstvo, še posebej za kmetijstvo in živilsko-predelovalno industrijo.

Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek, je danes v odzivu dejala, da je bil Mercator prodan že leta 2005. Družbo je "prodala vlada Janeza Janše na način, na kakršen je to naredila". Znova je zagotovila, da bo zahtevala ohranitev delovnih mest. "To je, tako mi pravijo, zapisano v pogodbi. Ohranjajo se na ravni, kot so jih sindikati dogovorili zdaj, ko je Mercator še v sedanjem lastništvu," je dejala. "Kar sem lahko naredila, sem naredila. Zahtevala sem, da so te zaveze v pogodbi vključene. Če bo do tega posla prišlo, bo minister za gospodarstvo Metod Dragonja naslednji teden poklical nove lastnike in od njih zahteval enako," je napovedala Bratuškova.

Dragonja prevzema Mercatorja ni želel komentirati. Poudaril je, da nima vseh informacij, zato bi bilo preuranjeno karkoli komentirati. Sam kupoprodajne pogodbe ni videl. Glede ohranjanja delovnih mest pa je pojasnil, da je predsednik uprave NLB Janko Medja dal določene zaveze in "če jih je dal, mislim, da jih mora izpolniti".

Tudi nekdanji predsednik uprave Mercator Zoran Janković napovedal, da bo, če bo Mercator res prodan Agrokorju, storil vse za ohranitev delovnih mest v Sloveniji. Če drži, da je Agrokor dosegel dogovor, je to zanj tragičen dan, cena 86 evrov za delnico pa sramotno nizka.

Poudaril je, da bi moral Mercator ostati v slovenski lasti. Na vprašanje, zakaj prodaje največjega slovenskega trgovca ni preprečil v času, ko je njegova stranka vodila vlado, pa je dejal, da "smo v tej vladi imeli take neoliberalce, ki bi vse prodali, tudi državo, če bi se dalo".

Spomnil je, da je bil Mercator prodan leta 2005 na sestanku pri takratnem premierju Janezu Janši, in sicer, kot je ocenil Janković, zaradi vpliva v časopisni družbi Delo. "Tisti, ki so bili takrat v vladi, so očitno takrat soglašali s prodajo Mercatorja, medtem ko ji danes nasprotujejo," je dodal.

Da morajo biti delovna mesta pred interesi bank, je prepričan predsednik SD Dejan Židan. Ponovil je, da je prodaja Mercatorja napačna odločitev. Tak način prevzema razume kot "najhujšo obliko tajkunskega prevzema, še hujšo kot so bili tajkunski prevzemi v Sloveniji, kjer so bile nižje obrestne mere, a so se za slovenska podjetja slabo končali".

Na ministrstvu za finance pa so poudarili, da njihovo ministrstvo pri prodaji Mercatorja ne sodeluje, zato prodaje tudi ne komentirajo.

Bojijo se za delovna mesta

Kot je danes za 24ur.com dejal Ladi Rožič, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, jih izjava Bratuškove, da bo zahtevala ohranitev delovnih mest, skrbi, saj sploh še ne ve, če bo izvoljena v parlament. "To so samo mrtve črke na papirju," dodaja. Rožič še pravi, da te zaveze do sedaj niso nikoli spoštovali, ne v primeru Tosame, Delo reviji, ne Heliosa. "Sem izredno, izredno zaskrbljen," je dejal. Skrbijo ga morebitna odpuščanja. Pravi, da se bodo ljudje znašli na zavodu, politiki pa bodo tiščali glavo v pesek.

Naknadno je Rožič Bratuškovi očital, da je lažnivka. "Preverili smo vse prodajne pogodbe in v njih nikjer ni zavez o neodpuščanju delavcev," je poudaril in dodal, naj Bratuškova "svoje nedotakljive fante", kot sta prva moža NLB in NKBM Medja in Aleš Hauc, še enkrat vpraša, kaj res piše v pogodbah.

"Zgodilo se je tisto, kar se ne bi smelo zgoditi," pa je o prodaji Mercatorja poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Prepričan je, da bo "za nekaj 100 milijonov evrov" uničenih na tisoče delovnih mest. "Gre za projekt reševanja Agrokorja na račun Mercatorja, za izčrpavanje," je poudaril in dodal, da bodo pravo kupnino plačali zaposleni v Mercatorju in drugi zaposleni v kmetijski in živilskopredelovalni industriji.

Ljudem, ki sedijo na čelu bank, Semolič očita, da vidijo izključno kapital. Dogajanje okoli Mercatorja pa po njegovih navedbah kaže tudi "izrazito neučinkovitost naše politike", saj ob vseh državnih organih ni bilo enega, ki bi preprečil "dokazljivo škodljiv posel". Državi pa je očital tudi, da kljub milijardnim dokapitalizacijam bank ni ustvarila učinkovitega mehanizma, s katerim bi okrepila svojo možnost vplivanja na njihovo ravnanje.

Semolič je bil kritičen tudi do navedb politikov, še posebej premierke Bratuškove, glede zagotovil o neodpuščanju v Mercatorju. "Tudi če je novi lastnik to kdaj rekel, se ne bi smeli slepiti," je menil. Lastnik ima namreč "absolutno oblast" in ga nobena sankcija in kazen, tudi če je dogovorjena, ne bo odvrnila od metanja delavk na cesto, je opozoril.

V Sindikatu kmetov Slovenije se bojijo, da bo imela prodaja Mercatorja katastrofalne posledice za slovenske kmete. "Izgubili bodo kmetje, delavci in predelovalna industrija, vsi bomo izgubili," je poudaril predsednik sindikata Anton Medved. Najbolj jih skrbi, da bo Agrokor s polic umaknil njihove proizvode. Dodal je, da je na Mercator neposredno vezanih 100.000 družin. "Z vsemi štirimi smo proti prodaji, vendar kot vidimo, neuspešno," je še dejal.

NLB: Zavez do zaščite delovnih mest ne moremo sprejeti

V NLB so v luči številnih pomislekov o poslu v slovenski javnosti še enkrat zagotovili, da transakcija poteka v skladu z mednarodnimi standardi najboljših poslovnih praks. Pravijo, da so v dogovoru opredeljene številne zaveze kupca, ki se nanašajo tudi na Mercatorjeve zaposlene in vključujejo ohranjanje obstoječega dogovora s sindikati. Jasno pa poudarjajo, da ne NLB ne katerakoli druga članica prodajnega konzorcija ni in ne more sprejeti nikakršnih zavez do zaščite delovnih mest v Mercatorju, saj ne more vplivati na politiko upravljanja z zaposlenimi v drugem podjetju.

Saga prodaje se za dobavitelje šele začenja

Tatjana Zagorc iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je medtem ocenila, da se saga prodaje Mercatorja po eni strani očitno končuje, vendar pa se za dobavitelje šele začenja. Meni, da bo konkurenca za mesto na prodajnih policah večja, vprašanje pa je, ali bo tudi korektna. Ob tem pa dobavitelje skrbijo tudi dolgi plačilni roki v sistemu Agrokor.

Izpostavila je tudi, da je bilo v Sloveniji veliko truda in sredstev vloženih v promocijo doma pridelane hrane ter da smo postavili temelj za prepoznavnost hrane iz bližine in za lojalnost slovenskega kupca, ki pa se lahko razblini, če s tem ne bomo nadaljevali. "Poreklo je postalo vaba, ki se je zavedajo tudi tuji trgovci, kako bo pa z novim lastnikom Mercatorja, pa se bo šele pokazalo v prihodnosti. Zagotovo pa se moramo zavedati, da si z nakupom domačih izdelkov zagotavljamo delovna mesta tako v pridelavi in predelavi," je še dodala Zagorčeva.

V Slovenskem forumu socialnega podjetništva pa pravijo, da bodo kljub prodaji nadaljevali z aktivnostmi ustanavljanja potrošniško - dobaviteljske zadruge Naša kooperativa, ki se sicer ne bo imenovala Naš Mercator, ampak bo zasledovala iste cilje. To pa so omogočiti slovenskim potrošnikom nakup kvalitetne in cenovno dostopne hrane, pridelane in predelane v Sloveniji ter zagotoviti odkup po pravičnih prodajnih cenah slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane.

Na Hrvaškem si od združitve Agrokorja in Mercatorja obetajo pozitivne učinke

Prevzem Mercatorja s strani Agrokorja je komentiral tudi predsednik Neodvisnega hrvaškega sindikata (NHS) Krešimir Sever. Meni, da je prevzem dober za celotno regijo, ker se bo oblikoval močnejši regionalni trgovec, ki se bo lažje pomeril s konkurenco. "Združevanje je pomembno tako za varnost delovnih mest kot tudi za prodajo blaga širšega kroga dobaviteljev," je poudaril Sever. Novi okrepljeni trgovec je dobra protiutež multinacionalkam, ki poslujejo v regiji in ponujajo preveč uvoznega blaga, ki je mnogokrat slabše kakovosti, kot so lokalni izdelki, je dodal. Ob tem pa še miri, da ni bojazni, da bi hrvaški izdelki izpodrinili slovenske.

"Čestitam ob tem uspehu," pa je komentiral hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak. "Očitno je, da ni bilo lahko. Mislim, da to daje perspektivo ne samo tistim podjetjem, ki so v koncernu, temveč širše hrvaški industriji, da bi pokazala svojo konkurenčnost ter izkoristila distribucijsko verigo, ki je pogosto ključna pri tržnem deležu posameznega izdelka," je za hrvaški javni radio dejal Vrdoljak.

Tudi podpredsednik delodajalskega združenja Domagoj Juričić je za nacionalni radio ocenil, da bo imela združitev pozitivne učinke na hrvaške dobavitelje, ker bo prišlo do krepitve prodaje hrvaških izdelkov v državah, v katerih posluje Mercator. "Nova regionalna trgovska veriga bo lahko tekmovala z močno evropsko konkurenco in bo dodatno okrepila gospodarstvi na Hrvaškem in v Sloveniji," je dejal Juričić.