Želje prodajalca oziroma vpletenih v prodajo NLB so vsaj konsistentne, kajti gre za precej podobni številki. Leta 2013 smo v NLB, samo v denarju, vložili 1,558 milijarde evrov. Zadnja knjigovodska vrednost NLB pa je le nekoliko nižja, 1,508 milijarde evrov.
Država bi si torej rada povrnila vsaj zadnji vložek v banko. S prodajo 75 % banke po knjigovodski vrednosti bi iztržila 1,131 milijarde evrov. Če k temu prištejemo še 270 milijonov evrov dividend, ki jih je banka ravnokar izplačala, si država povrne že 1,4 milijarde evrov, ob tem, da bi ji še naprej ostala četrtina banke z vsemi pripadajočimi bodočimi dividendami.
A želje in pričakovanja prodajalca so eno, interesi kupca pa nekaj drugega. Državna pomoč namreč ni bila naložba v razvoj, ki bi zvišala vrednost banke, ampak reševanje preživetja. Želja po povrnitvi stroškov je torej nekaj takega, kot če bi prodajalec slabo vzdrževanega avtomobila pričakoval višjo ceno samo zato, ker avtomobila ni pustil dokončno 'zgniti'.
Po drugi strani se avtomobil (NLB, ki ji politika pusti poslovati) danes res dobro pelje. Zato poglejmo, kaj o lastni vrednosti govori banka sama in njena primerjava s povprečjem evropskih bank.
Evropske banke danes v povprečju kotirajo pri 0,7-kratniku knjigovodske vrednosti, kar je sicer pol nižje od ameriških bank. A pri tem vrednotenju bi bila NLB vredna 1,206 milijarde evrov oziroma slabih 53 evrov za delnico. Ampak evropske banke so lani za lastnike ustvarile 5,6-odstotni donos (ROE), medtem ko je NLB ustvarila donos v višini kar 14,9 %.
Donos je seveda odvisen od cene, ki jo plačaš, torej od kupnine. Zato poglejmo, kako donosna bi bila naložba v NLB, za vlagatelja, ki bi delnice kupil po knjigovodski vrednosti, in za vlagatelja, ki bi zanje plačal le 0,7-kratnik knjigovodske vrednosti. Ali torej NLB upravičuje pričakovanja prodajalcev?
NLB je lani izplačala 270 milijonov evrov dividend (13,53 evra na delnico), kar pri knjigovodski vrednosti predstavlja visok 17,9-odstotni donos. Pri 0,7-kratniku knjigovodske vrednosti pa bi to bil že 25,6-odstotni donos. Kar je v trenutnih razmerah za banke astronomska številka. A pri izplačilih dividend je šlo za enkraten dogodek, v dividende pa so bili vključeni tudi dobički iz preteklih let.
Samo lani je NLB ustvarila 189,1 milijona evrov čistega dobička (na ravni Skupine kar 225,1 milijona evrov). Spet, pri knjigovodski vrednosti delnice je to 12,5-odstotni donos. Pri 0,7-kratniku pa že 17,9-odstotni, kar je 3,2-kratnik evropskega povprečja.
A tudi lanski dobiček je izreden in vključuje nekatere enkratne dogodke. Sploh pa je 2017 že mimo. V prvem polletju letošnjega leta je dobiček NLB nekoliko upadel, na 104 milijone evrov, kar na letni ravni še vedno pomeni več kot 200 milijonov evrov čistega dobička. NLB bi se ob prodaji sprostile tudi nekatere poslovne omejitve, a bodimo konservativni in za primer vzemimo, da bi NLB letno ustvarila 150 milijonov evrov čistega dobička. Pri tem tudi ni omejitev in bi, načelno, lahko celoten dobiček izplačala lastnikom v obliki dividend.
Za vlagatelja, ki bi plačal knjigovodsko vrednost, bi to pomenilo 9,95-odstotni donos na vložena sredstva. Vlagatelj, ki bi NLB kupil po vrednotenju povprečja evropskih bank, po 0,7-kratniku knjigovodske vrednosti, pa bi ustvaril 14,2-odstotni donos. Torej bi za povprečno evropsko ceno dosegel bistveno nadpovprečen donos.
SDH pa bo v petek določil cenovni razpon. Pri čemer gre za to, da si prodajalci po eni strani želijo čim višjo kupnino, po drugi pa morajo ceno postaviti dovolj nizko, da pritegne čim več oziroma dovolj vlagateljev, ki na koncu določijo končno ceno.
Človek, ki sodeluje v postopku, a noče biti imenovan, je to opisal z besedami, če bomo po sestanku vsi slabe volje, pomeni, da smo dobro opravili delo. Eni želijo čim višjo ceno, drugi želijo pritegniti čim več vlagateljev, nujno bo doseči kompromis. Ker naj bi cenovni razpon objavili že v torek, kaže, da je precej slabe volje.
NLB sama po sebi torej upravičuje višjo ceno, kot jo dosegajo evropske banke. NLB je danes namreč povsem drugačna banka, kot je bila pred sanacijo. Delež slabih posojil se že vseskozi znižuje, banka ima količnik najkakovostnejšega temeljnega kapitala (Core Tier 1 Capital) na ravni 14,9 %, torej nad evropskim povprečjem.
Pred krizo je NLB hitro rast financirala z zadolževanjem v tujini, in ko so ti viri enkrat presahnili, je banka končala v težavah. Danes se NLB v celoti financira iz depozitov komitentov. ECB sicer banke zaliva s poceni likvidnostjo, kar predstavlja potencial za večje dobičke in rast. A lastni viri zagotavljajo stabilnost.
NLB torej sama po sebi upravičuje pričakovanja lastnika glede kupnine, čeprav je država s slabim upravljanjem, večkratnim izigravanjem potencialnih kupcev in zdajšnjo prisilno prodajo prek prve ponudbe delnic naredila praktično vse, da bi ji znižala ceno.
To ni nasvet, niti oglas za nakup delnic NLB. Preden vložite denar, sami preverite naložbo ali se posvetujte s strokovnjaki.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.