Gospodarstvo

Umar: Strukturne spremembe so dobrodošle, a potrebne bodo bolj kompleksne rešitve

Ljubljana, 08. 07. 2014 12.45 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

S ponavljanjem vzorcev iz preteklosti ne bo mogoče odpraviti težav poudarja direktor Umarja Boštjan Vasle. Rešitev so po njegovih besedah kompleksnejše rešitve in daljši časovni horizont politike.

Strukturne spremembe, ki smo jih v Sloveniji izvedli v zadnjih letih, so dobrodošle in so prinesle nekatere pozitivne posledice. Vendar bo treba z njimi nadaljevati oziroma jih okrepiti. Potrebne bodo bolj kompleksne rešitve, poudarja direktor Umarja Boštjan Vasle.

Slovenija in EU
Slovenija in EU FOTO: Thinkstock

S ponavljanjem vzorcev iz preteklosti ne bo mogoče odpraviti težav, s katerimi se sooča Slovenija, je na današnji konferenci o strukturnih izzivih slovenskega gospodarstva v Ljubljani poudaril direktor Umarja. Vasle je za reševanje gospodarskih težav izpostavil dva poudarka. Prvi je, da bomo morali v Sloveniji probleme začeti reševati z bolj kompleksnimi rešitvami, ki bodo hkrati naslavljale več različnih problemov. Drugi poudarek pa je, da bo morala imeti politika pred sabo daljši časovni horizont. Dolgo časa smo namreč verjeli, da je kriza kratkočasna, temu primerno pa je bilo tudi ukrepanje. A "jasno je postalo, da so spremembe, ki so pred Slovenijo, dolgotrajnejše", je poudaril Vasle. Zato je po njegovih besedah prav, da politika temu primerno naravna svoje razmišljanje.

Umar je v poročilo o ekonomskih izzivih združil svoje ugotovitve s področja fiskalnih gibanj in politike, zadolženosti in razdolževanja slovenskih podjetij ter sprememb in izzivov na trgu dela. Med drugim ugotavlja, da se zaradi počasnega gospodarskega okrevanja in majhnega manevrskega prostora za dvige davkov slovenska fiskalna politika sooča z nujnostjo nadaljevanja konsolidacije z zniževanjem izdatkov in njihovim prilagajanjem zmožnostim gospodarstva. "Pri tem se bo morala v večji meri kot doslej osredotočiti na doseganje soglasja za ukrepe s trajnejšim učinkom, ki bodo hkrati rezultat vsebinske razprave glede financiranja družbenih prioritet," izpostavljajo na Umarju.

Glede javnega dolga pišejo, da bo njegovo naraščanje postopna odprava javnega primanjkljaja oziroma srednjeročno oblikovanje presežka sicer zajezila. A velik izziv bo njegovo načrtovano zniževanje prek izkupička iz privatizacije državnih podjetij. To ne bi prispevalo le h konsolidaciji, vzdržnosti dolga in zmanjšanju izrivanja kategorij izdatkov, s katerimi bi lahko spodbudili gospodarsko rast, temveč bi posredno lahko vplivalo tudi na celotno ekonomsko aktivnost, preko izboljšanja korporativnega upravljanja in zmanjšanja fiskalnih tveganj, izpostavlja Umar.

Mednarodne primerjave kažejo, da so slovenska podjetja glede na BDP bolj zadolžena od podjetij v ekonomsko stabilnih državah evropske monetarne unije. Obenem velja, da imajo izrazito malo lastniškega kapitala med viri sredstev in s tem prekomeren obseg dolga.

Pri temi zadolženosti slovenskih podjetij na Umarju izpostavljajo, da je imela Slovenija v predkriznem obdobju rast kreditov višjo od kriznih držav PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija). K velikemu padcu kreditne aktivnosti po krizi so prispevale tudi slabe razmere v bančnem sistemu.

Mednarodne primerjave kažejo, da so slovenska podjetja glede na bruto domači proizvod (BDP) bolj zadolžena od podjetij v ekonomsko stabilnih državah evropske monetarne unije. Obenem velja, da imajo izrazito malo lastniškega kapitala med viri sredstev in s tem prekomeren obseg dolga. "Oba podatka nakazujeta na potrebo po nadaljevanju procesa razdolževanja," izpostavlja Umar. Vendar pa je slovensko gospodarstvo še vedno v recesijski fazi, analize pa kažejo, da pospešeno finančno razdolževanje v tej fazi negativno vpliva na investicijsko aktivnost in gospodarsko rast.

Minimizacija negativnih kratkoročnih učinkov razdolževanja na ekonomsko aktivnost zahteva uporabo instrumentov razdolževanja, ki niso pretežno usmerjeni v neposredno poplačilo posojil, temveč v istočasno zagotavljanje dodatnega lastniškega kapitala, tako navaja Umar. V obdobju, ko je zagotavljanje tega prek trga kapitala oteženo, to pomeni intenzivnejšo uporabo instrumentov konverzije dolga v kapital podjetij, oziroma delni odpis dolga, ki mu sledi privatizacija. Aktivno vlogo pri tem naj bi imela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Glavni problemi trga dela v Sloveniji sta naraščanje dolgotrajne brezposelnosti in problem mladih pri zaposlovanju, težava ostajata tudi segmentacija trga dela in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših.

Dodaten kapital naj bi zagotovili predvsem privatni viri, tako tuji kot domači, medtem ko je lastniško vlogo države treba zmanjševati in podjetjem zagotoviti takšno lastniško strukturo, ki bo zagotavljala njihov razvoj in izboljšala kakovost njihovega upravljanja, še navajajo na Umarju.

Na področju brezposelnosti pa pri uradu izpostavljajo, da med glavnimi problemi trga dela v Sloveniji izstopata naraščanje dolgotrajne brezposelnosti in problemov mladih pri zaposlovanju, težava ostajata tudi segmentacija trga dela in nizka stopnja delovne aktivnosti starejših. Kot pomembna izziva ekonomske politike na področju trga dela Umar izpostavlja povečanje obsega delovne aktivnosti in zagotovitev večje sposobnosti prilagajanja spremenjenim gospodarskim razmeram. Za zmanjšanje segmentacije pa bo med drugim potrebna tudi drugačna ureditve študentskega dela, izpostavljajo.
 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (14)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

JE-BI-GA
12. 07. 2014 11.25
+2
Jutri po 17 uri bodo vse rešitve na dlani, prežgani politiki to znajo. Slovenci pamet v roke, jutri je možnost preobrata na bolje...........................................
Biofanatik
09. 07. 2014 08.20
+2
Razdolževanje je navadna kraja (Ne kradi -ena od b ožjih zapovedi)
Biofanatik
09. 07. 2014 08.18
+5
Nova zakonodaja in ustava: Amen
Krta?a 21
08. 07. 2014 19.37
+7
A je politikom kdo razlozil osnovne pojme kot so strukturne spremembe in horizont? Kaj pa vemo kaj si oni pod tem predstavljajo...
Realist_
08. 07. 2014 19.00
+10
ukiniti financiranje cerkve in ostale pravljične dežele iz proračuna, ukinit povračilo stroškov za volilne kampanije, ukinit vse sejnine in ostale boldnje, ki si jih zmišljujejo in smo v 3 mesecih v plusu.
skorumpiranpolitik
08. 07. 2014 18.08
+7
Te tudi klatijo neumnosti! So se spet zmoptili pri inflaciji in izračuni GDP-ja?
širakelj
08. 07. 2014 14.46
+16
2.000000 prebivalcev,43 mrd pufa,14% brezposelnost(tisti uradni številki še prištet cca 50 000,katerih ni v nobenih evidencah),600 000 upokojencev,plačilna nedisciplina,nerazumna birokracija,nesposobni in koruptivni politiki.Sam vojna nas reši in nov Marshallov načrt.
JE-BI-GA
09. 07. 2014 20.24
+3
ONniON
08. 07. 2014 13.46
+12
Gospod Vasle , stanje v sloveniji je na najslabši točki po l. 1991 ! bolje da nebi našteval ...
Darko32
08. 07. 2014 13.43
+7
Tudi sam se popolnoma strinjam z ugotovitvami. NAmreč strokturne reforme so potrebne zato, ker je pod NUJNO POTREBNO ZNIŽATI STROŠKE NA VSEH PODROČJIH. ČE gremo po vrsti je potrebno na področju pravosodja rešiti verodostojnost dela sodišč in vodenja javnih listin. Tukaj je potrebno vzpostaviti mehanizme, da v kolikor bodo sodniki ali stranke goljufale in prirejali dokaze takšna sodba ali pridobitev premoženjske koristi nemore zastarati. ČE pa sodnik ovira postopke dokazovanja in dela po liniji najmnjšega odpora pa se ga mora suspendirati in zapreti. ČE odvetnik katere koli stranke dokazuje na prirejenih dokazih s eodvetnika zapre in odvzame licenco. ČE uradnik dela tako, da prireja listine z ciljem prikrivanja svojega malomarnega dela se ga suspendira in zapre. ČE policist dela po liniji najmnjšega odpora in kljub opozorilom stranke ovira dokazne postopke se ga suspendira in zapre. ČE podjetje goljufa z subvencijami in pri tem se ugotovi, da prireja listine in pri tem neupravičeno pridobiva subvencije se takšnemu podjtju določi rok v katerem mora vrniti sredstva in se podjetje zapre. Če v zdravstvu zdravnik piše lažna zdravniške ugotovitve in prikriva nepravilnosti se ga suspendira in odvzame licenco za opravljanje dela zdravnika. LAhko dela kot pomožno osebje. ČE pa zdravnik medicine dela prireja poročila katere bi moral voditi na podalgi zakonodaje in drugih predpisov pa se mu odvzame licenca in se mu prepove delo v zdravstvu. ČE gledamo samo zadnji priemr nepremičninskega davka se je videlo, da so uradniki povzročili popolno anarhijo in vsem tem ni cilj pošteno in pravično delo, ker potem nebi več imeli dela. Posledično pa bi lahko vsi podjtniki natančno izračunali stroške dela in stroške, k inastanejo pri proizvodnji nekega izdelka. Sedajk pa je da kdor da več večl lahko doseže. Posledično pa gre izredno veliko SP na beraško palico, ker jim nihče noče plačatiopravljenega dela in celo material, katerega so vgradili se jim ne plačuje. NAjveč pa so pripomogli k tej plačilni nedisciplini prav zgoraj navedeni profili poklicev. ŽAL.
širakelj
08. 07. 2014 14.50
+6
Povprečen strošek dela na delavca v Slo je nekaj drobiža nad 2000 EUR na mesec.
širakelj
08. 07. 2014 15.06
+4
Za nami po stroških so Ciper,Malta,Grčija,Portugalska,Bolgarija,Romunija in Litva.Višje stroške dela pa vse ostale članice EU.
selector
08. 07. 2014 13.39
+5
Ni vse politika, pa vendar. Dosti nakladanja in več delovnih mest ker kljub načrtu, da bodo imeli poceni delovno silo če jo izobrazijo in jo imajo na zalogi, strategija več ne deluje. Odliv je velik, tisti, ki ostajajo pa obupani. Tako mali in srednji podjetniki, ki jih duši visoka davčna obremenitev kot brezposelni, ki z dneva v dan izgubljajo perspektivo. Zato, še enkrat. Politiko na stran ..
Krtaksn.
08. 07. 2014 13.23
+14
Bravo umar za to pa res ne rabimo vas dobro placanih veleumov, takozvani analitiki.