Umarjeva spomladanska napoved je precej boljša od jesenske, saj za letos napoveduje 3,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda, kar je 0,7 odstotne točke več od jesenske napovedi. Za prihodnje leto Umar Sloveniji napoveduje 3,2-odstotno gospodarsko rast, za 2019 pa 2,6-odstotno krepitev BDP.
Umar je s pomladansko napovedjo v četrtek seznanil vlado. V njej je napovedal nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj v letošnjem in prihodnjem letu. Lani se je slovensko gospodarstvo po prvi oceni okrepilo za 2,5 odstotka, predlani pa je bila gospodarska rast 2,3-odstotna.
Ključni dejavniki rasti po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta ostajajo podobni lanskim. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, zelo velik prispevek pripisujejo izvozu, ki se je lani okrepil za nekaj manj kot šest odstotkov, podobno stopnjo rasti pa pričakujejo tudi za letos.
Dinamiko rasti bodo letos in prihodnje leto sicer najbolj zaznamovale investicije. Te so se lani po Vasletovih besedah v Sloveniji skrčile za približno tri odstotke, kar je bila v celoti posledica zaustavitve črpanja evropskih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo. "Letos smo v napoved vgradili pričakovanje, da bo črpanje evropskih sredstev ponovno oživelo," je pojasnil Vasle in dodal, da se pričakovanja gibljejo okoli 300 milijonov evrov.
Pričakujejo tudi nadaljnjo krepitev investicij iz zasebnega sektorja. "V ozadju teh investicij je predvsem dejstvo, da so bile v času krize močno okrnjene. Podjetja so bila takrat močno zadolžena, zato so imela manj lastnih sredstev za investicije. Imeli smo tudi velike težave v bančnem sektorju; obseg kreditov se je zmanjševal," je pojasnil Vasle. Zdaj se podjetja po njegovih besedah hitreje širijo na tujih trgih, zato zaradi visoke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti čutijo notranjo potrebo po dodatnih investicijah.
Lani se je dodatno okrepila zasebna potrošnja
Lani se je dodatno okrepila tudi zasebna potrošnja gospodinjstev, njeno rast pa Umar pričakuje tudi za letos in prihodnje leto. Pozitivni so namreč tako obeti glede razpoložljivega dohodka kot zaupanja potrošnikov, ki je trenutno relativno visoko. "Trenutno smo na ravneh, ki jim v zadnjih 16 oziroma 17 letih v Sloveniji nismo bili priča," je poudaril Vasle.
Ugodni rezultati se kažejo tudi na trgu dela. Zaposlovanje je v porastu v vseh sektorjih z izjemo gradbeništva, ki zadnja tri leta stagnira. Kazalniki glede nadaljnjega pričakovanja ostajajo zelo visoko, gre pa za zelo robusten, širok trend.
Število delovno sposobnega prebivalstva se manjša
Je pa Vasle opozoril na pričakovane demografske spremembe. Kot je poudaril, ne drži, da bodo opazne šele čez desetletja, saj do njih prihaja že sedaj. "Ključno dejstvo je, da se bo število delovno sposobnega prebivalstva močno zmanjšalo, močno pa se bo povečalo število prebivalcev nad 65 let," je poudaril Vasle in ob tem opozoril na naraščajoče težave z zagotavljanjem primerne delovne sile.
To je lani sicer razveselila najvišja rast plač v zadnjih petih letih, kar je bilo povezano z ugodnimi poslovnimi rezultati podjetij oziroma v javnem sektorju z vladnimi dogovori. V luči pomanjkanja primerne delovne sile se bo rast plač po ocenah Umarja temu primerno okrepila, hkrati pa pričakujejo, da bodo podjetja pazila, da rast plač ne bo presegla produktivnosti.
Inflacija okoli 2-odstotna
Inflacija se bo letos in prihodnje leto po pričakovanjih gibala okoli dveh odstotkov, nanjo pa bodo vplivale predvsem cene energentov in pritiski iz domačega okolja na cene storitev.
Kot je opozoril Vasle, obstajajo precej velike možnosti, da bo končen rezultat drugačen od pričakovanj Umarja. V mednarodnem okolju se tveganja pojavljajo v zvezi z gospodarsko rastjo, a so tu razmere relativno stabilne. Zelo veliko tveganje pa predstavlja zelo visoka raven politične negotovosti.
V domačem okolju utegne na drugačen končni rezultat vplivati predvsem možnost, da bi bila zaradi posebno velikega zagona investicij gospodarska rast še višja. Enako velja za zasebno potrošnjo, ki lahko naraste še bolj od pričakovanj, je dodal Vasle.
Najnovejša Umarjeva napoved je skladna tudi z zadnjimi ocenami mednarodnih ustanov. Že februarja je napoved za Slovenijo za letos navzgor popravila Evropska komisija, ta teden pa še Mednarodni denarni sklad, in sicer oba na tri odstotke. V Bruslju triodstotno rast BDP pričakujejo tudi v 2018.
Boljše stanje slovenskih financ - zmanjšal se je dolg države
Izboljšuje se stanje slovenskih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2016 po prvih izračunih statističnega urada znašal 609 milijonov evrov, kar je 40 odstotkov manj kot leta 2015 in 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Zmanjšal se je tudi dolg države, in sicer na 79,7 odstotka BDP.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila medtem v iztekajočem se mesecu dvoodstotna, mesečna rast cen 0,3-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,6-odstotna.
Nazadnje smo tako nizek primanjkljaj zabeležili leta 2008, torej pred finančno in gospodarsko krizo, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Peter Štemberger iz državnega statističnega urada. Takrat je bil primanjkljaj ocenjen na 537 milijonov evrov oz. 1,4 odstotka BDP.
Na statističnem uradu so revidirali tudi podatke o skupnem primanjkljaju države za zadnjih nekaj let. Po teh izračunih je primanjkljaj v letu 2013 znašal 15,1 odstotka BDP, v letu 2014 5,3 odstotka BDP in v letu 2015 2,6 odstotka BDP.
Primanjkljaj se bo dodatno zmanjšal tudi letos, in sicer po napovedih finančnega ministrstva na 417 milijonov evrov oz. en odstotek BDP, je povedal Štemberger.
Na zmanjšanje primanjkljaja je po njegovih besedah vplivalo predvsem zmanjšanje skupnih odhodkov države za 2,9 odstotka. Med vzroki za to je izpostavil zaključek evropske finančne perspektive, zaradi česar se je obseg investicij zmanjšal za tretjino. Medtem se je sicer že začela nova finančna perspektiva, vendar pa bo Slovenija predvidoma začela ta sredstva črpati šele letos.
Lani se je zmanjšal tudi dolg države, in sicer na 31,677 milijarde evrov oz. 79,7 odstotka BDP, potem ko ga je bilo leta 2015 za 83,1 odstotka BDP.
Prvič ocene vrednosti pokojninskih pravic
Statistični urad je prvič objavil ocene vrednosti pokojninskih pravic, nov kazalnik, ki so ga uvedli z evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov. Kot kažejo podatki, so pokojninske pravice v Sloveniji v začetku leta 2015 predstavljale 109,3 milijarde evrov, ob koncu pa skoraj 112 milijard evrov oziroma 290 odstotkov slovenskega BDP.
GZS: Smo pred plazom novih plačnih zahtev?
Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da je vladni urad kar za petino bolj optimističen od mednarodnih inštitucij. Spomniliso, da sta IMF in Evropska komisija Sloveniji napovedali zgolj 3-odstotno gospodarsko rast. "Današnja pomladanska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj zbuja dvom v kredibilnost le-te," so zapisali na GZS.
Kot pravijo gospodarstveniki, "zelo optimistična napoved dviguje pričakovanja po rasti plač v javnem sektorju ter nasploh povečuje proračunske apetite celotnega javnega sektorja". Revizija rasti, pojasnjujejo, pomeni pri projekcijah Ministrstva za finance ter javnih blagajn ZPIZ in ZZZS več prihodkov, nižje odhodke in nižji primanjkljaj. "To pomeni, da se s tem odpira manevrski prostor za višanje javne porabe, predvsem preko plač v javnem sektorju," še dodajajo.
"Visoka gospodarska napoved vladnega urada vpliva prek učinka potencialne revizije državne porabe na višje stroške dela v javnem sektorju oziroma z drugimi besedami na predvolilno kupovanje glasov. S tem se bodo strukturna plačna neskladja med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju še poglabljala. Že zdaj zaposleni javni uslužbenci na mesec prejmejo 350 evorv na mesec več kot zaposleni v zasebnem sektorju, katerih varnost zaposlitve je manjša ter delovni ritem bolj stresen," poudarjajo na GZS.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.