Rosenfeldova zatrjuje, da Šrot ni naredil nič nezakonitega. (Foto: Kanal A)

Po besedah Vesne Rosenfeld z mariborske družbe Cogito je Kolonel Boška Šrota denar za nakup Centra Naložb dobil od zasebnih investitorjev, ki pa niso povezani s Pivovarno Laško. Oglasilo se je tudi združenje Manager, ki organe pregona poziva k hitremu ukrepanju.

Rosenfeldova, ki je bila s strani Kolonela zadolžena za izpeljavo prevzema Centra Naložb, družbe, ki je v večinski lasti podjetja Atka-Prima, lastnika sta Boško Šrot in njegova žena Anica, trdi, da mediji navajajo večinoma zelo netočne in premalo dosledne podatke v zvezi z opravljenimi posli. Pojasnjuje, da je Kolonel konec julija 2006 pridobil 50 odstotkov družbe Center Naložbe, za kar je odštel milijardo tolarjev. Ta sredstva je Kolonel pridobil s strani zasebnih investitorjev, ki po njenih besedah niso povezani s Pivovarno Laško, Centrom Naložbami, Infond Holdingom in družbami okoli Pivovarne Laško, vendar pa jih ni želela imenovati, saj za to z njihove strani nima pooblastila. "Kdo so bili zasebni investitorji, lahko ugotovijo za to pristojne institucije, tudi tožilstvo, ki lahko na ta način ugotovi zakonitost posla," je zatrdila Rosenfeldova.

Takoj po pridobitvi omenjenega deleža je bila objavljena prevzemna namera za prevzem Centra Naložb, ki so jo v Kolonelu financirali s pomočjo posojila ene od poslovnih bank. Ta je na podlagi nezastavljenih delnic prevzemniku odobrila posojilo, ki pa je bilo takšne narave, da je bilo ob odobritvi posojila 30 odstotkov potrebno v obliki depozita vrniti banki. S prevzemom je Kolonel pridobil dodatnih 900.000 delnic, ta pa je bil opravljen po tržni ceni, ki je bila izračunana po vnaprej predstavljeni metodologiji, v njem pa je bilo omogočeno sodelovati vsakemu lastniku delnic, je dejala borzna posrednica Rosenfeldova.

Po polletnem obdobju je družba odšla na drugo poslovno banko, ki je bila kredit pripravljena odobriti samo na osnovi zastave vseh pridobljenih delnic po tržnem tečaju. Z novim kreditom je Kolonel poplačal kredit prve poslovne banke, ki mu je tudi vrnila zastavljeni depozit, z njim pa je ta večinoma že poplačal zasebne investitorje. Rosenfeldova v tem ne vidi nič spornega in nezakonitega, saj je Kolonel dolgove bolj ali manj že poplačal.

Davkarija ni odkrila nepravilnosti

Kot je še povedala, je Kolonel, da bi zadostil zakonskim pogojem, letos znova objavil prevzem in zanj zastavil premoženje, poslovna banka pa je izdala garancijo ustrezno vsem predpisanim zahtevam Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Rosenfeldova je kot dokaz predložila tudi zapisnik davčne uprave iz letošnjega aprila, ki navaja, da pri poslovanju Kolonela ni bilo nobenih nepravilnosti ter da se postopek nadzora ustavi. Po njenih besedah tudi ATVP in ostale pristojne službe niso ugotovile nobenih nepravilnosti in so zaključile postopek.

Rosenfeldova je še zagotovila, da Šrot pri celotni zadevi ni imel nobene vloge, saj ni določal načina financiranja in po njenem niti ne ve, kako je vse skupaj operativno teklo. Osebno je ne moti, da ni bila seznanjena s Šrotovim lastništvom Kolonela, saj je bila zadolžena zgolj za zakonito izpeljavo posla, fiduciarno lastništvo pa ni nezakonito. Sama je s Šrotom kontaktirala zgolj v zadevah, ki ji jih je naročil in so povezane s skupino Pivovarna Laško, pa tudi v prihodnje ne vidi nobenih zadržkov, da bi nadaljevala sodelovanje z njim.

Združenje Manager organe pregona poziva k hitremu ukrepanju

V zvezi z družbo Kolonel se je oglasilo tudi Združenje Manager, ki se zavzema, da se sumi v zvezi z managerskim odkupom Pivovarne Laško hitro in učinkovito obravnavajo po postopkih, ki veljajo v pravni državi. "Če je prišlo do dokazanih nepravilnosti, mora temu slediti kazen. Pozivamo pa organe pregona in pristojne agencije, da svoje delo opravijo čim hitreje," so zapisali v združenju.

Kot navajajo v Združenju Manager, se utemeljene pravne bitke ne bijejo z dolgotrajnim pranjem perila v medijih, temveč v sodnih dvoranah. Negativne učinke široko zastavljenega boja proti posameznim gospodarskim sistemom namreč občutijo tudi mnoga druga podjetja, "zato je v interesu celotnega gospodarstva, da se tudi postopki, vezani na gospodarsko zakonodajo, izvajajo hitro in odgovorno".

V združenju poudarjajo, da je managerski odkup sicer ena od legitimnih oblik lastništva, ki je povsem običajna v razvitih tržnih ekonomijah. Osredotočanje samo na posamezne primere, za katere obstaja sum, da niso bili izpeljani na zakonit ali etičen način, neupravičeno meče slabo luč na tiste managerje, ki so šli v nakup podjetja, ki ga vodijo, z najboljšimi nameni, so prepričani v združenju.