Ugodna gospodarska gibanja
Na Uradu za makroekonomske analize poudarjajo, da so se nadaljevala ugodna gospodarska gibanja iz začetka leta.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj so na današnji novinarski konferenci ob izidu julijske številke Ekonomskega ogledala poudarili, da so se tudi v drugem četrtletju nadaljevala ugodna gospodarska gibanja.
Kljub ugodnim gibanjem na trgu dela rast plač še vedno ostaja v vzdržnih okvirih, saj bo tudi letos zaostajala za rastjo produktivnosti (Foto: POP TV)
Poleg domačih dejavnikov so k temu prispevala spodbudna gibanja v mednarodnem okolju, ki so omogočila ohranjanje visokih stopenj rasti izvoza (18,3 odstotka nominalno v prvih štirih mesecih), rast uvoza pa se je aprila povišala (19,6 odstotka nominalno v prvih štirih mesecih), kar je bil ključni razlog za povečanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance.
Sloveniji je v prvi polovici leta uspelo ohraniti tudi druga ključna makroekonomska ravnotežja. Kljub ugodnim gibanjem na trgu dela namreč rast plač še vedno ostaja v vzdržnih okvirih, saj bo tudi letos zaostajala za rastjo produktivnosti. Lanskoletnim pa so podobna tudi gibanja na področju javnih financ. »V skladu z veljavnim proračunom primanjkljaj sektorja država letos ne bo presegel 1,5 odstotokov BDP, v prihodnjem letu pa bo predvidoma višji za eno desetinko odstotne točke,« je pojasnil Boštjan Vasle.
Zadolženost Slovenije
Na UMAR so pojasnili tudi zadnje spremembe bruto zunanje zadolženosti Slovenije. Ta je ob koncu aprila znašala 29.479 milijonov evrov in se je v primerjavi z decembrom 2006 povečala za 5.584 milijonov evrov. »62 odstotkov skupnega povečanja dolga je posledica vključitve Slovenije v plačilni sistem evroobmočja, torej gre za statistično prilagoditev, 29 pa zadolževanja domačih poslovnih bank,« je pojasnil Boštjan Vasle.
Medletna inflacija se je povišala na 3,8 odstotka, k čemur še vedno največ prispevajo cene hrane in tekočih goriv. Na Uradu so prepričani, da višja inflacija ni posledica makroekonomskih neravnovesij, saj pregled podatkov potrjuje, da se ta ravnovesja letos v primerjavi z lanskim letom niso pomembno poslabšala.
Dodal je še, da »je večje zadolževanje bančnega oziroma podjetniškega sektorja pričakovan rezultat procesa dohitevanja razvitejših članic evroobmočja. Raven zadolženosti podjetij je namreč v Sloveniji še vedno precej pod povprečjem držav evro območja.«
Cene življenjskih potrebščin se po povišanju v zadnjih treh mesecih julija v primerjavi s predhodnim mesecem niso spremenile. Podobno kot v istem mesecu preteklih let so k temu največ prispevale sezonske spremembe cen, na eni strani nižje cene oblačil in obutve, na drugi pa višjih cen počitnic.
Glasuj
Ja do hudiča !!!
Pa mami povej naslednjič, da si naj tmalo umije, ko gre na veselico.




















