Minister za finance Andrej Bajuk (Foto: POP TV)

Minister za finance Andrej Bajuk je med največjimi dosežki ministrstva v mandatu 2004–2008 izpostavil davčno reformo, uvedbo evra in predsedovanje EU, privatizacijo NKBM in znižanje javne porabe. Ob tem je napovedal znatno višji proračunski presežek kot ob rebalansu, ta pa naj bi letos dosegel 240 milijonov evrov.

Za enega najbolj pomembnih dosežkov je označil davčno reformo. Najprej so po Bajukovih besedah izvedli nujne popravke reforme, ki je bila izvedena v zadnjih mesecih mandata prejšnje vlade, predvsem na področju obdavčitve diplomatov in kapitalskih dobičkov. Nato so se lotili odprave davka na izplačane plače, zvišali splošno olajšavo in uvedli nižjo progresivnost dohodninske lestvice, znižali obdavčitev pravnih oseb ter uvedli poenostavitve. "Učinki reforme so prinesli nižjo davčno obremenitev," je povzel.

'Inflacija zaradi zvišane cene nafte in hrane'

Bajuk je izpostavil še racionalno upravljanje z dolgom državnega proračuna, uspešno predsedovanje Svetu EU za gospodarske in finančne zadeve med prvim slovenskim predsedovanjem EU, pri čemer se je Slovenija, kot je orisal, najbolj izkazala v ambicioznem odgovoru na mednarodni finančni pretres. Dosežek je bila tudi uvedba evra. "Ta se je izkazala za enega najbolj pomembnih korakov," je dejal.

Krivec za inflacijo naj bi bile tudi visoke cene hrane.

Glede inflacije je dejal, da sta bila ključna vzroka za "nepričakovano inflacijo v Sloveniji zvišane cene nafte in hrane". Pri slednjih je znova izpostavil nekonkurenčnost slovenskega trga, kjer so trgovci znatno zvišali marže in niso ublažili učinka zviševanja cen na ravni proizvodnje, kot se je to zgodilo v ostalih državah EU.

Med nalogami, ki jih ministrstvo ni izpolnilo, pa je omenil spremembe oz. prenovo zakonov o računskem sodišču in o javnih financah.

Bajuk: Višji primanjkljaj tekočega računa predvsem zaradi drage nafte

Glede svaril nekaterih finančno-ekonomskih institucij o zaskrbljujoči rasti primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance Bajuk meni, da je pri presoji treba upoštevati višje cene nafte, ki se kažejo v okrepljenem uvozu in posledičnem neravnovesju plačilne bilance.

Rast cene nafte se bo po pričakovanju umirila. (Foto: Reuters)

Če bi bil primanjkljaj "neka stalnica", je očitno nevzdržno, če pa imamo podatke, da se izvoz Slovenije letos povečuje ne glede na globalni položaj, konkurenčnost slovenskega gospodarstva kratkoročno ni ogrožena, je pojasnil.

Bo julijska inflacija nižja?

Minister je bil pred četrtkovo objavo Statističnega urada RS o julijski inflaciji optimističen. "Pričakujem, da bo inflacija nekoliko nižja," je dejal. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bo inflacija v drugi polovici leta v Sloveniji in območju evra umirila. "Vse pa je odvisno od zunanjih šokov; cen nafte in ostalega dogajanja po svetu, zlasti v ZDA," je opozoril.

Eden izmed dosežkov je po Bajukovem mnenju tudi uvedba evra.

Danes objavljenega podatka Evropske komisije, da je zaupanje v gospodarstvo v območju evra in EU julija zabeležilo največji padec na mesečni ravni po oktobru 2001 in doseglo najnižjo raven po marcu 2003, pa Bajuk ni želel podrobno komentirati, saj se lahko to po njegovih besedah hitro spremeni. Trenutno se je padanje dolarja ustavilo, prav tako so padle cene nafte, je povzel dogajanje na mednarodnih trgih.