Uprava Primorja je banke upnice pozvala k podaljšanju moratorija na odplačevanje posojil, ki se je iztekel 31. marca. Kot smo že poročali, sta se včeraj pozitivno odzvali Banka Koper in Nova Kreditna banka Maribor. Danes pa so dobili tudi odgovor Abanke Vipa. Banka je podjetje obvestila, da so podaljšanje obdobja moratorija odobrili, je sporočila vodja odnosov z javnostjo Primorja Ivana Bratož.
Župan občine Ajdovščina Marjan Poljšak, podžupan Igor Česnik in tajnik občine Janez Furlan so danes obiskali predsednico uprave Primorja Marjano Novak.
Po zaključenem pogovoru je Poljšak povedal, da so želeli pridobiti še nekatere informacije, da se bodo pri politikih in bankah lahko pogovarjali o rešitvi Primorja.
Tako imajo po Poljšakovih besedah že dogovorjen sestanek na Novi Ljubljanski banki, upravo katere bodo poskušali prepričati v pomen rešitve podjetja. "Obstoj Primorja je izrednega pomena za našo in sosednje občine, za Vipavsko dolino, vendar je pomemben tudi širše, za celotno državo," je poudaril Poljšak. Iz NLB so sporočili, da "konkretnih poslovnih odnosov in posameznih poslov ne morejo komentirati." Po neuradnih informacijah portala Finance.si pa naj bi NLB o tem odločala v petek. Kot so še poročali, je prelomni datum za Primorje 15. april, ko bo družba morala izplačati plače 700 zaposlenim.
Za rešitev ajdovskega gradbinca je potrebna podpora tako politike kot bank, je prepričan Poljšak, ki je dejal še: "Nihče noče prevzeti odgovornosti, vendar jo vsi skupaj imajo. Z nekaterimi smo že govorili, z drugimi pa še bomo!"
"Država ima denar za 'goljufivo' Grčijo, za državljane pa ne"
"Kot predsednika Koordinacije sindikatov družb Skupine Primorje, ki združuje tri sindikalne centrale v družbah Skupine Primorje, mi ta novica o podaljšanju moratorija Abanke Vipa Primorju da upanje, da bo šla po poti treh bank upnic, ki so potrdile moratorij, še največja banka NLB, ki je v državni lasti oziroma v rokah vseh nas državljanov," pa je za 24ur.com povedal Damjan Volf.
Opozoril je, da bi vsaj 15.000 ljudi s propadom še zadnjega gradbenega velikana ostalo brez možnosti preživetja, saj je v državni blagajni vse manj sredstev za socialne transferje, medtem ko je izredno težko dobiti delo v gradbeništvu.
"Medtem ko ima država denar za pomoč 'goljufivi' Grčiji, pa še okleva, da bi vrgla nekaj drobtinic lastnim državljanom od tega kruha, ki ga daje Grčiji. Sliši se neverjetno, a resnično, in kljub vsemu pričakujemo, da bo država spoznala pomembnost rešitve Primorja in končno naredila poteze v smeri rešitve le-tega," je zaključil.
Tudi Virant se zavzema za ustrezno rešitev
Včeraj je sicer predsednik državnega zbora Gregor Virant obiskal župana občine Ajdovščina Marjana Poljšaka, s katerim sta se pogovarjala tudi o ukrepih za obstoj Primorja. Tudi Virant podpira reševanje podjetja, saj se zaveda, da je to še edino veliko gradbeno podjetje z referencami v Sloveniji, ki ga velja ohraniti, so sporočili iz občine. Župan in podžupana, Igor Česnik in Drago Vidrih, so poudarili, da propad podjetja Primorje pomeni tudi propad verige podizvajalcev in na Primorje vezanih malih podjetij, so še dodali.
V primeru stečaja kar 730 delavcev brez službe
V primeru stečaja bi zaposlitev izgubilo 730 delavcev, različnih poklicev in starosti, pravijo na Območni službi Nova Gorica. Od tega bi delo izgubilo 400 delavcev na območju Urada za delo Ajdovščina. To pomeni, da bi se število brezposelnih povečalo za 28,5 odstotka.
V primeru stečaja pa v Območni službi Nova Gorica pripravljajo akcijski načrt, s katerim bodo natančno opredelili posamezne aktivnosti za reorganizacijo dela. S Primorjem so prav tako dogovorjeni, da v primeru stečaja delavcem pred prihodom na zavod predstavijo storitve zavoda za zaposlovanje in jih seznanijo z njihovimi pravicami in obveznosti. Pravijo, da bodo delo organizirali tako, da se bodo delavci lahko čim prej prijavili na zavod in začeli takoj aktivno iskati zaposlitev. Z območnimi obrtni zbornicami se bodo dobili na sestanku, kjer bodo poiskali delodajalce, ki še vedno zaposlujejo delavce v gradbeništvu.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.