Tri leta od 'črnega ponedeljka'. Je danes kaj manj črno?

Začetki krize, ki jo je izzvalo napihovanje nepremičninskega balona v ZDA, segajo v čas brezglavega izdajanja hipotekarnih kreditov v začetku 21. stoletja, večinoma brez ustreznih jamstev za odplačevanje. Finančna podjetja so nato ta hipotekarna posojila predelala v vrednostne papirje in jih prodajala naprej ter s tem okužila ves svet. Kriza se je začela napovedovati leta 2007, ko se je nepremičninski trg v ZDA ohladil, bankrot Lehman Brothersa pa jo je poglobil do konca.

Vlagatelji na Wall Streetu se 15. septembra 2008 spominjajo kot "črnega ponedeljka". Konkurenčno investicijsko banko Merrill Lynch je kupila banka Bank of America, ki ima zaradi tega še danes težave, Lehmanov bankrot pa je zamajal zaupanje v finančno industrijo, kreditiranje se je praktično ustavilo, borzni indeksi so zgrmeli navzdol. Nato so nekaj časa nihali, vendar se je trend padanja ohranil vse do marca 2009, ko je Dow Jones padel na najnižjo vrednost nekaj nad 6600 točk.

V težavah se je znašlo vse več finančnih družb in ameriška vlada je še v istem tednu napovedala 700 milijard dolarjev vreden paket ukrepov za pomoč finančni panogi. Težave so imele številne vlade po svetu, med njimi tudi slovenska. Da bi spodbudili financiranje, so centralne banke začele zniževati obrestne mere, države pa pripravljati ukrepe za pomoč celotnemu gospodarstvu in ohranitev delovnih mest.

Kje smo danes?

Tri leta po začetku krize o njej še vedno govorimo. V osrčju težav Evropske unije je Grčija, za katero evropski voditelji iščejo rešitve. Nad Grčijo EU očitno ne misli obupati, saj sta včeraj francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel po telefonski konferenci z grškim premierjem Georgejem Papandreujem izrazila prepričanje, da je prihodnost Grčije v območju evra.

Telefonska konferenca je potekala v času, ko je grška dolžniška kriza dosegla vrhunec, kar se odraža tudi na finančnih trgih. Mnogi se bojijo, da bo Grčija bankrotirala, omenja se tudi možnost njenega izstopa iz območja evra. Če Grčija ne bo dobila septembrskega obroka posojila, vrednega okoli osem milijard evrov, bo prihodnji mesec ostala brez denarja za poravnavanje svojih obveznosti. Evroskupina je Grčiji 21. julija sicer odobrila drugi paket finančne pomoči, ki pa prav tako še vedno visi v zraku.

Opozorila, da je Evropa še vedno v resnih težavah, pa prihajajo tako znotraj kot od zunaj. Poljski finančni minister Jacek Rostowski, čigar država v drugi polovici leta predseduje EU, in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta včeraj v Evropskem parlamentu opozorila, da ima lahko kriza v območju evra resne posledice za Evropo. Barroso je pozval k federalizmu, češ da je "nov federalni zagon neizogiben", in napovedal, da bo komisija kmalu predlagala možnosti za uvedbo skupnih evrskih obveznic.

Zaradi naraščajoče dolžniške krize evroobmočja pa je zaskrbljena tudi Kitajska. Ta deli mnenje ZDA in pravi, da mora EU čim prej ustaviti širjenje krize. Sicer je Peking pripravljen pomagati Evropi, a se ta po besedah kitajskega premierja Wena Jiabaoa mora lotiti tudi "čiščenja svoje hiše".