Tožbe še niso prejeli
Hrvaška vlada še ni uradno obveščena glede tožbe, ki jo je Ljubljanska banka vložila na evropsko sodišče.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Več videovsebin
Hrvaška vlada oziroma pristojno pravosodno ministrstvo zaenkrat nista prejela tožbe, ki jo je proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu zaradi neizterjanih terjatev do tovarne sladkorja IPK Osijek vložila glavna podružnica Ljubljanske banke v Zagrebu, je povedal tiskovni predstavnik hrvaške vlade Ratko Maček. Kot je dodal, se bo vlada na tožbo odzvala, ko bo dobila obvestilo iz Strasbourga, takrat pa bo tudi preučila dejstva in pravno osnovo za omenjeno tožbo.
Maček sicer pričakuje, da sodišče v Strasbourgu tožbe v Zagreb ne bo poslalo pred septembrom. "Do takrat pa tožbe Ljubljanske banke ne moremo komentirati," je dejal.
Pomočnica hrvaške pravosodne ministrice in zastopnica vlade pri evropskem sodišču, Štefica Stažnik, je pojasnila, da mora Evropsko sodišče za človekove pravice najprej ugotoviti, ali bo sploh lahko obravnavalo tožbo LB. Če bo, potem bo tožbo in priloge poslalo v Zagreb, je povedala.
Predsednik uprave LB Borut Ožura je v četrtek pojasnil, da so se za omenjeno tožbo - na sodišče v Strasbourgu je bila vložena 21. junija - odločili, ker jim je hrvaški sodni sistem onemogočil poplačilo terjatev preko pravnomočnega sklepa o izvršbi. Ker LB Zagreb s pravnimi sredstvi v okviru hrvaškega pravnega reda ni uspela izterjati terjatev, so odšli v Strasbourg.
LB Zagreb sicer toži Hrvaško zaradi kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede pravice do poštenega sojenja, pravice do mirnega uživanja lastninske pravice, pravice do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi in pravico do prepovedi diskriminacije.
Poleg zahtevka za nepremoženjsko škodo je sodišču predlagal, naj Hrvaško obsodi na povračilo dejanske škode, ki vključno z zamudnimi obrestmi za dva postopka znaša 49,3 milijona evrov in 8,2 milijona evrov.























