TEŠ 6: podražitve, kriminalistične preiskave in dvomi v smotrnost projekta

V zvezi z gradnjo Teš 6 v DZ poteka še ena izredna seja parlamenta, ki jo je zahtevala poslanska skupina SDS. Gradnja šestega bloka se je z 1,3 milijarde evrov, kar je bil tudi pogoj za državno poroštvo, podražila na 1,428 milijarde evrov. Za ekonomiko projekta je ključna cena premoga. 2,25 evra za gigajoul (GJ) namreč naj ne bi bila dosegljiva, a minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pri tej ceni vztraja.

Minister za infrastrukturo in prostor Omerzel je na torkovi seji matičnega odbora, na kateri je poslancem predstavil številke in podatke, ki jih je poimenoval "resnica o Šoštanju", dejal, da je treba pri tej ceni premoga vztrajati. Na odboru DZ za infrastrukturo in prostor pa so se strinjali, da je pri projektu veliko nejasnosti in sumov o netransparentnem vodenju, kar bi bilo treba celovito pregledati.

Vse skupaj se je začelo leta 2004

Največja investicija v Sloveniji ima za sabo burno zgodovino. Vse skupaj se je začelo junija 2004, ko je skupščina Teša potrdila razvojni načrt, ki vključuje gradnjo šestega bloka termoelektrarne. Predvideno je, da bo šesti blok začel poskusno obratovati konec leta 2014, postopno do leta 2027 pa naj bi nadomestil obstoječih pet blokov, ki so tehnološko zastareli in nerentabilni.

Program je potrdil nadzorni svet Teša aprila 2006. Naložba je bila sprva ocenjena na 600 milijonov evrov, do leta 2010 je narasla na 1,1 milijarde, do konca leta 2013 pa na 1,4 milijarde evrov. Maja 2006 je bilo izdano energetsko dovoljenje za Teš 6, septembra 2006 pa je bil objavljen razpis za dobavitelja glavne tehnološke opreme za Teš 6. Ponudbo sta oddala Alstom (650 milijonov evrov in 25 milijonov evrov rezervacije) in Siemens-Hitachi (od 720 do 770 milijonov evrov in 30 milijonov rezervacije). Siemensovo ponudbo so izločili s pojasnilom, da oprema ne ustreza zahtevam razpisa.

Vlada Janeza Janše je oktobra 2006 Teš 6 uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, decembra pa je Skupščina Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) sprejela razvojni načrt družbe, ki vključuje gradnjo Teša 6.

Pogodba z Alstomom podpisana septembra 2007

Naslednje leto septembra je bila podpisana rezervacijska pogodba s francoskim industrijskim koncernom Alstom kot izbranim dobaviteljem za tehnološko opremo Teša 6, še isti mesec pa je Teš z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisal pogodbo o posojilu za izgradnjo Teša 6 v višini 350 milijonov evrov, znesek pa so pozneje povečali na do 500 milijonov evrov.

Teš in Alstom sta junija 2008 podpisala pogodbo za dobavo glavne tehnološke opreme za Teš 6 v vrednosti 798 milijonov evrov, ki pa je bila konec avgusta 2009 znižana na 694,9 milijona evrov. Oktobra 2009 pa je nadzorni svet HSE potrdil izdajo starševskega poroštva za investicijo v skupni višini 1,1 milijarde evrov; od tega naj bi tretjino financirali iz lastnih sredstev HSE (308 milijonov evrov) in Teša (130 milijonov), dve tretjini pa s posojili EIB, EBRD in nekaj komercialnih bank.

Prvi sumi korupcije, investicijo pregleda KPK

Leta 2009 so se pojavila namigovanja o domnevni korupciji pri projektu. Investicijo je pod drobnogled vzela komisija za preprečevanje korupcije, vlada pa je januarja 2010 od HSE zahtevala celovito informacijo o Tešu 6.

Marca 2010 je ministrstvo za gospodarstvo izdalo soglasje za kredit EIB za Teš 6 v višini 550 milijonov evrov, za katerega je EIB zahteval poroštvo slovenske države v višini 440 milijonov evrov, prva gradbena dela pa so se začela aprila 2010 z rušenjem hladilnih stolpov blokov 1, 2 in 3, ki stojijo na mestu, kjer bo stal blok šest.

Da v tem poslu ni bilo vse transparentno izvedeno, je opozorilo več organizacij. Tako je vlada Boruta Pahorja marca 2010 sklenila, da je treba pridobiti neodvisno presojo tujega izvajalca o smotrnosti naložbe v Teš, banka EBRD pa je opravila študijo, ki je pokazala, da projekt v preteklosti ni bil voden optimalno.

Razrešitev Uroša Rotnika

Novembra 2010 je nadzorni svet Teša zaradi neučinkovitega vodenja projekta Teš 6 razrešil prvega moža Teša Uroša Rotnika in na njegovo mesto imenoval Simona Tota. Zaradi razrešitve so v Tešu izvedli opozorilno stavko. Isti mesec je nadzorni svet HSE dal soglasje k črpanju 110 milijonov evrov posojila EIB za šesti blok Teša, vodstvu družbe pa je naložil takojšnjo revizijo vseh vidikov projekta šestega bloka.

Zahteva za referendum zavrnjena

Skupina sedmih poslancev iz vrst Zares, SNS in nepovezanih je februarja naslednje leto vložila zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o smiselnosti izgradnje Teša 6. Pobudo za razpis referenduma je pred tem na poslanske skupine naslovila mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green. DZ je referendumsko pobudo marca zavrnil.

Prvih 110 milijonov evrov (od skupno 550 milijonov evrov) posojila za projekt gradnje Teša 6 je EIB sprostila februrja 2011. Isti mesec je Teš 6 dobil okoljevarstveno dovoljenje, naslednji mesec pa še gradbeno.

Marca 2011 se je nadzorni svet HSE seznanil s študijami, ki so pokazale, da bi odpoved investicije v Teš 6 s stroški, med drugim stroški prekinitve pogodbe z Alstomom, stala več kot 1,2 milijarde evrov, alternativa gradnji Teš 6 - obnova četrtega in petega bloka - pa bi stala 430 milijonov evrov.

Temelje in betonske dele glavnega tehnološkega objekta Teša 6 bo za 24,5 milijona evrov gradila družba Primorje iz Ajdovščine, ki je bila med osmimi prispelimi izbrana kot najugodnejši ponudnik. Ta odločitev je padla aprila 2011, isti mesec, ko je vlada obravnavala poročilo o projektu Teš 6, ki ga je pripravila družba Pricewaterhouse Coopers. Vlada je od HSE zahtevala revizijo poslovanja Teša, ker da projekt ni bil dobro voden. Opozorila je, da bo država dala poroštvo za posojilo EIB le, če HSE dokaže, da je projekt donosen.

Zaradi suma korupcije projekt romal na NPU

Pristojna ministrica Darja Radić je aprila 2011 zaradi suma nepravilnosti in korupcije pri projektu Teš 6 gradivo posredovala Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in protikorupcijski komisiji. Prav spori glede Teša 6 so bili eden od razlogov za kasnejši odhod Radićeve s položaja.

Zadoneli so buldožerji in aprila se je začela gradnja hladilnega bloka Teša 6. Lupina 164-metrskega hladilnega stolpa je bila zgrajena maja 2012.

Avgusta 2011 je ministrstvo za gospodarstvo objavilo recenzijo, ki je projekt Teš 6 označila za ekonomsko sprejemljiv. Septembra 2011 je DZ v prvi obravnavi podprl predlog zakona o državnih poroštvih za posojila za Teš 6 v višini 440 milijonov evrov, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem (SD). Zakon pa nato ni bil sprejet, ker pred drugo obravnavo ni dobil podpore odbora DZ za finance.

V zgodbo so se vključili tudi kriminalisti. Februarja 2012 so v javnost prišle informacije, da celjski kriminalisti že več mesecev preiskujejo nekatere posle Teša iz obdobja, ko je elektrarno vodil Rotnik, tudi projekt Teš 6. Isti mesec je KPK sporočila, da je bil projekt Teš 6 zasnovan in izveden netransparentno, ob pomanjkljivem nadzoru in obremenjen s političnimi in lobističnimi vplivi. Zaznali so več sumov kaznivih dejanj.

Pojavile so se tudi prve grožnje Alstoma

Vlada Janeza Janše je februarja predlagala DZ, naj potrdi predlog zakona o poroštvu za Teš 6, a je ob tem kot pogoj določila znižanje investicijske cene projekta ter omejitev cene lignita. Alstom je začel zaradi zamud pri poroštvu groziti, da bo ustavil dela na Teš 6. Spomladi 2012 so v Tešu potrdili, da v glavno pogodbo z Alstomom ni vključena cena montažnih del, zaradi česar se bodo stroški gradnje Teša 6 še zvišali za več kot 100 milijonov evrov. Junija se je iztekel rok, ki ga je Alstom postavil Tešu za preložitev dokazov, da ima zagotovljena sredstva za projekt, zato je Alstom z gradbišča odpoklical 50 delavcev.

Preiskovalci NPU na domu Uroša Rotnika

NPU je junija 2012 v zvezi s Tešem 6 opravil pet hišnih preiskav, tudi na domu Uroša Rotnika. Zasegli so mu dokumentacijo glede izbire Alstoma za dobavitelja tehnološke opreme. Osumljeni naj bi pridobili protipravno premoženjsko korist v vrednosti več milijonov evrov.

Julija je DZ z 29 glasovi za in 20 proti sprejel zakon o poroštvu države za posojilo EIB v višini 440 milijonov evrov za Teš 6. Med pogoji za sklenitev poroštva je, da se cena projekta ne sme povišati s sedanjih 1,3 milijarde evrov, cena lignita pa ne sme preseči cene 2,25 evra na gigajoul. Oktobra 2012 je civilna pobuda Davkoplačevalci se ne damo na ustavno sodišče vložila zahtevek za razveljavitev zakona o državnem poroštvu za Teš 6. Ustavno sodišče je novembra pobudo zavrnilo.

Določen rok izgradnje 15. februar 2016

Konec novembra 2012 sta finančno ministrstvo in Teš podpisala pogodbi o ureditvi razmerij pri projektu Teš 6 in o zavarovanju državnega poroštva. Teš je v njih zagotovil, da bo skupna investicijska vrednost projekta nižja od 1,303 milijarde evrov in da bo projekt dokončan najpozneje do 15. 2. 2016. Določeni sta tudi maksimalna cena dobave premoga in minimalna donosnost projekta. Poroštveno pogodbo je isti mesec ratificiral DZ.

In tako je Teš ključnih 440 milijonov evrov posojila EIB dobil marca 2013, isti mesec pa je prejel še preostali, 117,5-milijonski del posojila EBRD za poplačilo premostitvenih posojil. Aprila je Teš poravnal vse zapadle obveznosti do Alstoma, tudi dodatnih 15 milijonov evrov stroškov zaradi Alstomovega delnega suspenza.

Maja 2013 nova podražitev še za 140 milijonov evrov

In maja 2013 je prišla še ena novica o podražitvi. Prvi mož HSE Blaž Košorok je potrdil, da naj bi se projekt Teš 6 podražil za 140 milijonov evrov na 1,44 milijarde evrov. To bi pomenilo kršenje pogodbe o državnem poroštvu, zato sta pristojna odbora DZ pozvala vlado, naj v primeru ugotovljenih nepravilnosti sproži postopke ugotavljanja odgovornosti.

Junija so kriminalisti spet potrkali na Rotnikova vrata in ga celo pridržali skupaj s finančnikom Bogdanom Pušnikom. Zahtevo vlade Alenke Bratušek, da naj računsko sodišče opravi revizijo, državno pravobranilstvo pa pripravi poročilo o zakonitosti ravnanj organov HSE in Teša, je julija potrdil DZ.

Oktobra 2013 je Teš oznanil že šesti noveliran investicijski program za izgradnjo šestega bloka, ki je sedaj ocenjen na 1,428 milijarde evrov, kar je več od zaveze Teša ob podpisu poroštvene pogodbe z državo. Za Teš 6 je plačanih že okoli 1,1 milijarde evrov (340 milijonov lastnih sredstev, ostalo iz posojil EBRD in EIB). Izkazalo se je še, da tudi zaveza o maksimalni ceni 2,25 evra za gigajoul premoga ni dosegljiva. Zaradi nespoštovanja zavez, danih ob sprejemanju zakona o poroštvu za naložbo Teš 6, so v začetku tega leta iz nadzornega sveta HSE odstopili prvi nadzornik Marko Zidanšek ter Vlasta Krmelj in Milenko Ziherl.