Vlada je začela predstavljati predloge, s katerimi naj bi pognali opešano slovensko gospodarstvo. Podlaga zanje je bila analiza stanja, ki pravi, da se je izvozna konkurenčnost slovenskega gospodarstva od začetka gospodarske krize precej poslabšala. Od leta 2008 do tretjega četrtletja 2011 je Slovenija izgubila približno 15,6 odstotka deleža na svetovnem trgu blaga in 7,5 odstotka deleža v največjih trgovinskih partnericah.
Kot ugotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, so na konkurenčnost gospodarstva v obdobju gospodarske krize močno omejevalno vplivali tudi stroškovni dejavniki z naslova stroškov dela.
Ugotavljajo tudi, da je kriza močno oklestila manj konkurenčne dele industrije in povečala delež tehnološko zahtevnejših panog v strukturi dodane vrednosti. Tako je leta 2009 v Sloveniji delež visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti v dodani vrednosti predelovalne industrije presegel povprečnega v EU. Kljub premikom v smeri tehnološko zahtevnejših in praviloma produktivnejših dejavnosti, pa se je zmanjševanje zaostanka v ravni produktivnosti predelovalnih dejavnosti v zadnjih letih upočasnilo. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2010 dosegala 60,6 odstotka povprečne v EU, kar je približno na ravni leta 2008.
Zmanjšuje se tudi delež prebivalstva, ki se ukvarja s podjetništvom, podjetniki pa z razmerami za poslovanje v Sloveniji niso zadovoljni, čeprav so že bila zmanjšana nekatera birokratska bremena. Tudi po raziskavi Svetovne banke o enostavnosti poslovanja se Slovenija zelo slabo uvršča na področju pridobivanja kreditov in dolžniškega kapitala za poslovanje, raziskava WEF pa opozarja na rigidno delovno zakonodajo na področju najemanja in odpuščanja delavcev.
Kaj vlada predlaga zdaj?
Drugi paket za spodbujanje gospodarstva prinaša spremembo 16 zakonov, ki bodo zajemali 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti z odpravo administrativnih ovir in finančnih razbremenitev.
Za oživitev gospodarstva pa namerava vlada nameniti 377,5 milijona evrov, od tega 148,5 milijona za subvencije, 50 milijonov za garancije in 179 milijonov evrov preko izvajanja javnih investicij. Prav tako pa paket zajema ukrepe za blažitev kreditnega krča in ugodnejšega financiranja slovenskega gospodarstva. Vlada je na današnji seji obravnavala že devet zakonov, ostali bodo prišli na vrsto na naslednji seji, insolvenčni zakon pa bo počakal na jesen, je po seji vlade povedal gospodarski minister Radovan Žerjav.
Predlagani zakoni predvidevajo nadaljnje zmanjševanje birokratskih ovir za podjetnike. Med drugim se zmanjšujejo globe za majhne družbe in s. p. za prekršek nepredložitve letnega poročila AJPES in globe za družbe, če AJPES-u ne predloži podatkov o premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu.
Uvaja se prostovoljno članstvo v obrtni zbornici, zato neplačnikov članarine za prispevek ne bodo več terjali.
Vlada želi tudi spremembo zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb. Prilagodili naj bi ga tako, da se delež poroštva za investicije povišuje na 80 odstotkov kredita, povečuje se zavarovanje poroštev pri kreditih za obratna sredstva s strani vodstva družbe in krajša ročnost kreditov in s tem jamstva države na 12 mesecev. Maksimalni delež vseh kreditov za obratna sredstva je 20 odstotkov letnega prihodka družbe, ki pridobi državno poroštvo v preteklem poslovnem letu.
Pripravljajo tudi poenostavitev postopkov ter zagotovitev večjih možnosti prestrukturiranja oziroma ohranjanja zdravih jeder dolžnikov v postopkih zaradi insolventnosti. Za s. p. in mikropodjetja naj bi veljal postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki bo cenejši in hitrejši. Zaradi boljšega varstva upnikov bo odprta tudi možnost za omejitev organov insolventnega dolžnika v postopku prisilne poravnave.
Stanje v bančnem sistemu naj bi izboljšali z uvedbo hipotekarne in komunalne obveznice, kar bi bankam omogočilo lažje refinanciranje v trenutnih zaostrenih razmerah na finančnih trgih. Na ta način zbrana sredstva bi banke namenjale za sproščanje kreditnega krča.
Z ukrepi pa naj bi se lotili tudi plačilne nediscipline, ki uničuje likvidnost podjetij. Uvedli bi izvršnico za neposredno izterljivost dolga. Izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo podpisnika banki, da izvršnico plača iz sredstev na katerem koli računu dolžnika, in imetniku izvršnice, da se poplača iz sredstev na računu dolžnika. Črta se omejitev plačilnega roka na 120 dni za posle med poslovnimi subjekti, tridesetdnevni plačilni rok za javne organe ostane, AJPES pa se določi za izvajalca večstranskega pobota.
S spremembo zakonodaje naj bi odpravili tudi ovire pri nefleksibilnosti prodaje zemljišč v industrijsko obrtnih conah, ki so v lasti občin. Poleg ponujene cene bodo morale občine odslej upoštevati tudi program potencialnega investitorja – koliko delovnih mest in razvoja bo prinesel v kraj. Ukinili bi tudi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Podaljšali bi tudi veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj.
Na področju kmetijstva pa bi poenostavili delo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, predlagano pa bo tudi skrajšanje obdobja sankcije, ko upravičenec, ki ni izpolnil obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju, ne more kandidirati na nove razpise, s petih na dve leti.
S predlaganimi rešitvami novele zakona o graditvi objektov pa se pospešijo in skrajšujejo administrativni postopki s področja graditve. Na ta način bodo postopki pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja cenejši in hitrejši in bi se posledično lahko izboljšala trenutna uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti.
Skupaj naj bi odprava administrativnih ovir gospodarstvu prihranila okoli 400 milijonov evrov letno, najpomembnejši ukrepi za zagon gospodarstva pa po Žerjavovih beseda prihajajo jeseni, ko bo na vrsti tudi nova delovnopravna zakonodaja.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.