Vlada je sprejela predloga novel Zakona o javnih financah in Zakona o jamstveni shemi, ki finančnim družbam, ki koristijo ukrepe iz obeh zakonov, prepoveduje kreditiranje, zavarovanje oziroma podaljševanje kreditov upravam in z njimi povezanim osebam za odkup podjetij.

''Nadzorni svet posamezne banke se lahko za izdajo oziroma podaljšanje kredita vendarle odloči, če presodi, da bi v nasprotnem primeru prišlo do velike in nepremostljive gospodarske škode za banko,'' je povedal minister za finance Franc Križanič. "V primeru kršitve določbe odobreni kredit ne bo veljal, medtem ko na samo jamstvo kršitev ne bo vplivala. Sankcije bo izvajal javni pravobranilec, ministrstvo za finance pa bo zbiralo podatke."

Ali bo z novelama konec menedžerskih odkupov, bo pokazal čas. (Foto: Reuters)

Prepoved dajanja posojil velja za vse banke, ki so deležne jamstev, in sicer za njihovo celotno poslovanje, izjema so postopki prisilne poravnave. V Zakon o jamstveni shemi, ki je začel veljati s 1. majem, je vlada dodatno vgradila različne cene jamstev glede na zavarovanja, ki jih nudijo podjetja. Če uspe podjetje ponuditi kakovostno zavarovanje, bo cena jamstva zelo nizka. Z novelo Zakona o jamstveni shemi se poleg tega razširja krog kreditojemalcev, za katere bo izdano državno jamstvo, na zadruge. V skladu z veljavnim zakonom je mogoče jamstva izdati le za kreditiranje gospodarskih subjektov, ki delujejo po zakonu o gospodarskih družbah. Vlada je sprejela tudi Uredbo o izvajanju zakona o jamstveni shemi, potreben je le še podpis pogodbe med ministrstvom za finance ter SID banko, ki izvaja vse posle v zvezi z izdajo jamstev.

Višja kreditna aktivnost bank?

Uredba po ministrovih besedah precej natančno določa postopek ravnanja SID banke ter avkcije, na katerih bo državna jamstva odobravala. Na vrstni red bank, ki bodo prejele državno jamstvo, bo po Križaničevih besedah vplivala predvsem višina tveganja, ki ga bo banka pripravljena prevzeti. S sprejemom uredbe se bo lahko začel izvajati zakon o jamstveni shemi in Križanič pričakuje, da bo kreditna aktivnost bank, ki je aprila vnovič zanihala navzdol, vendarle začela naraščati. Zakon določa, da bo država bankam v primeru kreditiranja podjetij pod določenimi pogoji ponudila državna jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov. Ukrep bo veljal najdlje do konca leta 2010. Iz vladne procedure pa je vlada umaknila predlog zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Križanič pričakuje, da bodo predlog podobnih rešitev v obravnavo v DZ vložili poslanci koalicijskih strank.