'Svetovno gospodarstvo je prišlo v nevarno fazo'

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank držav članic Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so se v soboto zavzeli za odločen spopad z grožnjami svetovnemu gospodarstvu, na čelu z Evropo, ki se je zavezala, da bo naredila vse, kar je potrebno, za rešitev dolžniške krize.

Z zasedanjem Mednarodnega denarnega in finančnega odbora IMF (IMFC) ter zasedanjem Razvojnega odbora so se v soboto v Washingtonu sklenila redna jesenska srečanja finančnih ministrov in guvernerjev držav članic obeh organizacij. Med njimi sta bila tudi slovenski finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič ter guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.

V ospredju evropska dolžniška kriza

V ospredju pozornosti je bila evropska dolžniška kriza in tudi druge grožnje svetovnemu gospodarstvu, kot je pregrevanje gospodarstev hitro rastočih držav z inflacijskimi pritiski, posledice japonskega potresa in cunamija ter drugo. Vse pa je zasenčila krize v območju evra, s katero se začne tudi izjava IMFC.

"Svetovno gospodarstvo je prišlo v nevarno fazo in potrebna bo usklajena akcija držav članic in samega sklada," piše v izjavi, ki se nadaljuje z obljubo evropskih držav, da bodo uresničile zaveze ob oblikovanju mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF) 21. julija, izboljšale krizno upravljanje ter bankam zagotovile dovolj kapitala in izvedle potrebne strukturne reforme.

IMF je pripravljen podpreti prizadevanja za boj proti krizi tudi dlje od zgolj pomoči Grčiji, Portugalski in Irski. ZDA in druge države želijo, da bi članice evra okrepile 440 milijard dolarjev vreden sklad. Guverner kanadske centralne banke Mark Carney je dejal, da bi ga morali povečati na okrog 1000 milijard evrov.

Ameriški finančni minister Timothy Geithner je opozoril, da zmanjkuje časa za zaustavitev učinka domin v Evropi in pozval k močnejši podpori državam v težavah za pomiritev finančnih trgov. Evropska kriza močno vpliva na ameriške borze, kjer je Wall Street pretekli teden doživel najslabši teden od oktobra 2008.

Generalna direktorica IMF Christine Lagarde, za katero je sedanja kriza prva velika preizkušnja, potem ko je junija prevzela položaj zaradi odstopa Dominiqua Strauss-Kahna, je države območja evra prav tako pozvala k utrditvi EFSF, države, ki dobivajo pomoč, pa k bolečim varčevalnim ukrepom. "Ni izgovora," je zabičala.

Znani finančnik George Soros je ob robu zasedanja IMF menil, da bi morala Evropa dobiti svoje skupno finančno ministrstvo, ker EFSF ni dovolj močan, saj nima pooblastil za porabo denarja.

Evropski predstavniki niso bili bojeviti. Evropski komisar za gospodarstvo Olli Rehn je dejal, da so prišli poslušat nasvete, in napovedal, da bo evropski parlament do sredine oktobra ratificiral načrte za nova pooblastila EFSF.

Pohvala državam v razvoju

Izjava IMFC države v razvoju oziroma hitro razvijajoče se države pohvali, da so pokazale izjemno stabilnost in rast, a jih kljub temu poziva k prilagajanju makroekonomskih politik, omejevanju pregrevanja ekonomij, utrjevanju domačega povpraševanja in večji prožnosti valutnih tečajev.

Razvojni odbor Svetovne banke in IMF je medtem opozarjal na hude posledice sedanje krize za revne države ter v izjavi zagotovil, da bo Svetovna banka še naprej podpirala trajno in uravnoteženo rast vseh članic.

Izjava med drugim napoveduje povečanje humanitarne pomoči afriškemu rogu, kjer se 13 milijonov ljudi sooča z lakoto zaradi hude suše. Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je dejal, da bodo sedanjo pomoč v višini 1,88 milijarde dolarjev potrojili, ker želijo preprečiti, da bi se kriza ponavljala v prihodnje.