Sončna energija trenutno pomeni zelo majhen del energetike te skandinavske države, saj njen skupni delež znaša le 0,1 odstotka celotne proizvedene energije. Največ energije Švedska pridobi iz vodnih virov (39 odstotkov) in z jedrskimi elektrarnami (36 odstotkov).
Po mnenju finančnega ministrstva bo ukinitev davka za fizične osebe in občutno davčno olajšanje za večje proizvajalce električne energije omogočila hitre investicije. Predlogu se obeta tudi parlamentarna podpora, saj je desnosredinska opozicija večkrat kritizirala finančno ministrico Magdaleno Andersson zaradi "pomanjkanja ambicij glede investicij v obnovljivo energijo".
Ukrepu mora zeleno luč prižgati tudi Evropska komisija, kar pa prav tako naj ne bi bilo pod vprašajem, saj komisija močno spodbuja k rabi obnovljive energije. Njena prizadevanja vključujejo cilj najmanj 20-odstotnega deleža takšne energije med vsemi energijskimi viri.
Regulator švedskega trga energetike je oktobra sicer ocenil, da je treba za dosego cilja 100-odstotne obnovljive energije delež sončne energije povečati za pet do deset odstotkov.
Finci pa ...
Nova nacionalna energetska in podnebna strategija, ki jo je Finska predstavila ta teden, predvideva popolno prepoved kurjenja premoga za energijo do leta 2030. Po mnenju strokovnjakov bo vladni ukrep omogočil, da bo premog izginil s finskega energetskega trga, država pa se bo še bolj osredotočila na obnovljive vire energije.
Uporaba premoga na Finskem močno upada že od leta 2011, država pa je leta 2012 občutno povečala investicije v obnovljive vire. To se je odrazilo v skoraj podvojitvi zmogljivosti za pridobivanje vetrne energije leta 2013, piše portal New Scientist.
Poleg tega cene energentov v nordijskih državah z izjemo premoga od leta 2010 padajo, zato vse več termoelektrarn na premog zapira svoja vrata. Premog tako trenutno zaleže le za osem odstotkov proizvedene energije.
Tudi druge države napovedujejo umik
Postopek umik iz uporabe premoga so napovedale tudi druge države, npr. Velika Britanija, Avstrija in Nizozemska, a je Finska najbližje temu, da tudi dejansko sprejme takšno zakonodajo.
Francoski premier Manuel Valls je minuli teden naznanil zaprtje vseh termoelektrarn na premog do leta 2023, kar pa po besedah predsednika programa za energetiko Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij Petra Lunda pušča več svobode kot prepoved kurjenja premoga.
Kanada je po drugi strani prav tako napovedala prepoved tradicionalne energetske uporabe premoga do leta 2030, a bo, kot opozarja New Scientist, po drugi strani glede na vsebino predloga provincam dovolila nadaljnjo uporabo tega energenta, če bodo poskrbele za zmanjšanje emisij in projekte zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.
Čeprav mora strategijo potrditi še finski parlament, o čemer bodo poslanci odločali marca, je po Lundovem mnenju vsaka takšna poteza korak naprej k izločitvi premoga kot vira energije. "Več držav bo pristopilo k opustitvi premoga, boljše bo za podnebje, poleg tega pa bo druge prisililo k enaki potezi," je še poudaril raziskovalec.
Strategija med drugim vključuje zmanjšanje uvoza nafte za polovico in občutno povečanje števila električnih avtomobilov na cestah. Kot je poudaril finski minister za gospodarske zadeve in nekdanji evropski komisar Olli Rehn, dokument s finskega stališča izpolnjuje zahtevne cilje, navaja portal ABC news.
Poglejmo še kakovost zraka v Evropi
Kakovost zraka v Evropi se je izboljšala, a si še ne gre povsem oddahniti, v letnem poročilu opozarja Evropska agencija za okolje (EEA). Po ukrepih v industriji si agencija prizadeva za trajnostne rešitve tudi v gospodinjstvih. Po njenih ocenah je z onesnaženostjo zraka povezanih 467.000 smrti letno.
Leta 2014 je bilo po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije 85 odstotkov v mestih živečih ljudi izpostavljenih prevelikim količinam prašnih delcev. Po kriterijih EU, ki so postavljeni višje, je bilo takšnih oseb 17 odstotkov, ugotavlja EEA.
Kot opozarja agencija, lahko prašni delci v zraku povzročijo ali poslabšajo srčno-žilne bolezni, astmo in pljučnega raka. Pri tem se v agenciji naslanjajo na izsledke raziskave, ki so jo leta 2014 opravili v več kot 400 mestih v 41 evropskih državah.
Po navedbah poročila je bilo v Sloveniji leta 2013 z onesnaženim zrakom povezanih 2210 smrti, kar državo uvršča na 25. mesto med 41 evropskimi državami. Skupno je bilo tega leta zaradi bolezni, povezanimi z onesnaženim zrakom, izgubljenih 1173 let življenja.
"Opažamo počasno izboljšanje kakovosti zraka, čemur med drugim botrujeta zapiranje premogovnih termoelektrarn in povečanje deleža obnovljivih virov energije," je ugotovitve za Evropo pojasnil vodja raziskave Martin Adams. Ob tem je opozoril, da je industrija v splošnem sicer naredila pomembne korake pri zmanjšanju emisij, je pa še veliko prostora za izboljšave pri gospodinjstvih.
"V nekaterih državah je velika težava ogrevanje z lesom, spet v drugih gre za neustrezno rabo gnojil v kmetijstvu," je opozoril Adams. V Nemčiji in Veliki Britaniji ter na Nizozemskem in v Grčiji k slabi kakovosti zraka večinoma pripomore promet. Po Adamsovem mnenju bi morale predvsem te države več truda posvetiti prepovedim in omejitvam prometa v mestnih središčih.
Direktor EEA Hans Bruyninckx je ob tem poudaril, da se je z vzroki za slabo kakovost zraka preprosto treba soočiti, kar med drugim vključuje uvedbo inovativnih načinov prevoza ter inovativnih energijskih in prehrambnih sistemov.
Evropski parlament je sicer v sredo podprl predlog o znižanju zgornjih meja nacionalnih emisij za ključne onesnaževalce zraka do leta 2030. Direktiva določa zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, nemetanskih hlapnih organskih spojin, amoniaka in drobnih delcev s premerom manj kot 2,5 mikrometra. Če bo zmanjšanje doseženo, naj bi se zdravstvene posledice zaradi onesnaženega zraka do leta 2030 prepolovile.
Švicarji zavrnili pospešeno opustitev jedrske energije
Večina švicarskih volivcev je na današnjem referendumu zavrnila pospešeno opustitev jedrske energije. Proti takšnemu predlogu je glasovalo 54,2 odstotka volivcev, kar je dovolj velika večina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vladni načrt kljub temu še vedno predvideva postopno ugašanje jedrskih reaktorjev.
Predlog, o katerem so odločali volivci, je med drugim predvideval zaprtje jedrskih elektrarn do leta 2029. Poteza bi zmanjšala jedrska tveganja, a bi obenem povečala odvisnost Švice od fosilnih goriv, ki jih uvaža iz Nemčije.
Za pospešeno opustitev jedrske energije so se zavzemali predvsem v vrstah opozicijskih zelenih in socialdemokratov. Ti so pri referendumu vztrajali že vse od leta 2011, ko je svet pretresla katastrofalna nesreča v japonski nuklearki Fukushima. V švicarski vladi, pa tudi v panogi, so pospešeni opustitvi jedrske energije nasprotovali in opozarjali, da Švica v kratkem času ne bo zmogla nadomestiti zalog energije, pridobljene iz obnovljivih virov.
Država se sicer ponaša z dejstvom, da dve tretjini vse energije proizvedejo s hidroelektrarnami, a so za proizvodnjo tretjine še vedno odgovorni jedrski reaktorji.
Organizacije, ki nasprotujejo rabi jedrske energije, si prizadevajo, da bi Švica sledila Nemčiji, ki je po nesreči v Fukushimi zaprla 40 odstotkov jedrskih reaktorjev, preostale pa bo zaprla do leta 2022.
Če bi pospešeno opustitev jedrske energije Švicarji podprli, bi to lahko državi povzročilo sedem milijard švicarskih frankov gospodarske škode, saj bi morala Švica reaktorje zapreti predčasno.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.