'Stvari glede NLB se razvijajo v pravo smer'

Dogodki glede dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) se po razumevanju Banke Slovenije razvijajo v pravo smer, je na današnji novinarski konferenci povedal guverner centralne banke Marko Kranjec. Ob tem je optimističen, da bo dogovor glede dokapitalizacije največje slovenske banke dosežen v predvidenem roku, torej do konca junija.

Kranjec sicer dodatnih komentarjev na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi spomladanskega poročila o cenovni stabilnosti ni želel dajati. Kot je dejal, dogajanje spremljajo in po njihovih informacijah se potencialni strateški investitorji in obstoječi lastniki sestajajo.

Glede rokov, špekuliralo se je namreč o morebitnem podaljšanju rokov za dokapitalizacijo NLB, pa je zatrdil, da so zahteve Banke Slovenije in Evropskega bančnega organa (Eba) jasne. V skladu z usklajeno dokapitalizacijo sistemskih bank v EU morajo banke postopek kapitalske krepitve zaključiti do 30. junija.

NLB potrebuje vsaj 400 milijonov evrov svežega kapitala. Nova vlada je takoj po prevzemu poslov sklenila, da nove dokapitalizacije, že druge v dobrem letu dni, tokrat ne bo izpeljala s proračunskimi sredstvi. V lanski 250-milijonski dokapitalizaciji je večino novih delnic vplačala država in tako okrepila svoj lastniški delež v banki.

Vlada je oblikovala posebno pogajalsko skupino, ki se s potencialnimi strateškimi partnerji pogaja o vstopu v lastništvo banke, pri čemer naj bi država zadržala nadzorni delež 25 odstotkov plus eno delnico. Informacij glede pogajanja je malo, saj jih na finančnem ministrstvu do njihovega zaključka ne želijo komentirati.

Najpogosteje se med strateškimi partnerji omenjajo Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke in pa belgijska KBC, trenutno druga največja lastnica NLB. Po informacijah, ki jih je minuli teden navajal časnik Finance, naj bi 150 milijonov evrov prispevala tudi Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod).

V kakšnem stanju je slovenski bančni sistem?

Glede stanja slovenskega bančnega sistema je Kranjec danes ponovil že večkrat izražene ocene, da so vse slovenske banke solventne in da ne vidijo potrebe po kakšnih drastičnih takojšnjih ukrepih.

Banke v Sloveniji so lani ustvarile 356 milijonov evrov izgube po davkih, potem ko so že leto 2010 končale s slabimi 56 milijoni evrov izgube. Stroški oslabitev in rezervacij so v letu 2011 znašali skoraj 1,1 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka več kot leta 2010.

Kranjec napoveduje, da se bodo oslabitve in posledično oblikovanje rezervacij nadaljevale tudi letos, saj je precejšen del portfelja bank še naprej okužen. Za guvernerja Banke Slovenije tako ne bo presenečenje, če bo imel bančni sistem tudi letos še izgubo, čeprav naj bi bila ta nižja kot lani.

V Banki Slovenije tako menijo, da se razmere v bančnem sistemu vseeno izboljšujejo, zelo veliko pa bo odvisno od tega, kaj se bo dogajalo v tujini. Če bo dvig tujega povpraševanja okrepil slovensko gospodarsko rast, se bodo lahko "ustrezno reševali" tudi problemi na drugih področjih, je še dejal Kranjec.