Rdečih terjatev v NLB za približno 1,5 milijarde evrov

Ocene skrbnega pregleda v NLB kažejo, da je najslabših ali t. i. rdečih terjatev v banki za približno 1,5 milijarde evrov, je po današnji seji vlade povedal finančni minister Janez Šušteršič. Za tretjino so bile rezervacije že oblikovane, za tretjino pa jih je po mnenju izvajalcev skrbnega pregleda možno unovčiti iz zavarovanj, vezanih na posojila.

Tako bi banka do konca leta 2013 potrebovala do največ 500 milijonov evrov dodatnega kapitala, je pojasnil minister. Dodal je, da so v pregledu podobno kot pri obremenitvenih testih opredelili več gospodarskih scenarijev. Omenjenih pol milijarde evrov je tako višina dodatnega kapitala, ki bi ga banka potrebovala v najslabšem primeru. Po osnovnem scenariju bi po ministrovih besedah zadoščala že nedavna dokapitalizacija.

Ta namreč ni znašala le 382,9 milijona evrov, kolikor so prispevali država, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, temveč je banka z lastnimi ukrepi sprostila dodatni kapital. Skupno povečanje kapitala je tako dejansko znašalo 500 milijonov evrov.

Tri skupine terjatev

Pregled je terjatve banke razvrstil v tri skupine: neproblematične, ki se redno odplačujejo, t. i. rumene terjatve, kjer so zamude pri plačilih, a se ta lahko z ustreznim prestrukturiranjem izvedejo, in t. i. rdeče terjatve, ki se jih najbrž ne bo dalo izterjati.

Vlada se je že minuli teden ukvarjala s tem, kako se spopasti s problematiko slabih terjatev v bankah. Pri tem je tehtala med reševanjem znotraj ali zunaj banke.

Odločila se je za prenos slabih terjatev skupaj z zavarovanji ven iz bank, s čimer jih ne bi bilo treba znova dokapitalizirati. V predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je vlada danes sprejela, je tako tudi člen, ki omogoča, da se na eno od odvisnih družb holdinga prenesejo slabe terjatve in zavarovanja.

Maksimalno tveganje pri tem je po Šušteršičevih besedah omenjenih 500 milijonov evrov. Ker pa bodo terjatve prenesene po dejanski ekonomski vrednosti in naj bi holding del terjatev izterjal ali pa unovčil velik del zavarovanj, je Šušteršič bolj optimističen. Ocenjuje namreč, da država s tako rešitvijo dobi čas, da se poplača večji del terjatev, izguba pa je na koncu manjša ali je sploh ni.

Druga korist takšne operacije, ki bi bila lahko zaključena do konca leta, pa je, da lahko NLB začne poslovati kot normalna banka in postane zanimiva za vlagatelje, pravi minister. S tem si lahko država povrne dokapitalizacijo, dodaja.

Mercator?

Pri tem je priznal, da bo država prehodno res postala lastnica nekaterih lastniških deležev v podjetjih, kot je na primer Mercator, a ugotovil, da je bila že zdaj posredno lastnica in vsaj v primeru Mercatorja odločitev o prodaji ni bila izključna odločitev NLB.

Vlado sicer čaka še priprava podrobnega načrta sanacije bančnih bilanc, da bo ta v sladu z evropsko zakonodajo. Zatrdil je, da se bodo pri tem zgledovali po izkušnjah iz Irske in Španije.

V NKBM skrbni potek še poteka

Šušteršič je dejal, da v drugi največji slovenski banki, Novi Kreditni banki Maribor, skrbni pregled že poteka na podoben način, izvedli pa naj bi ga tudi v Abanki. Minister poleg tega pričakuje še poročilo od Banke Slovenije. Ta je vladi poslala preliminarne podatke o slabih terjatvah na podlagi ankete med bankami. Minister sicer ni želel tvegati ocene obsega slabih terjatev za celotni bančni sistem.

Na vprašanje o precejšnjih razlikah v ocenah skrbnega pregleda in Banke Slovenije glede obsega problematike slabih terjatev je Šušteršič dejal, da te razlike niti niso tako velike. Je bil pa skrbni pregled po njegovih besedah precej natančnejši, a ob tem tudi bolj konservativen od ocen samega vodstva NLB. Prvi mož banke v odstopu Božo Jašovič je tako govoril o treh milijardah evrov slabih terjatev.

Skrbni pregled v NLB sicer po ministrovih navedbah omogoča tudi ugotavljanje odgovornosti za dejanja, ki imajo značilnosti kaznivih dejanj. Vlada je že pozvala vse organe, naj se vključijo v forenzični pregled v banki, ki bo potekal v naslednjem koraku.

Žerjav in Erjavec izredno kritična

V oddaji 24UR so ekskluzivno razkrili, katerim podjetjem je NLB dala najbolj rizične kredite. Na koalicijskem sestanku pred današnjo sejo vlade, na kateri so obravnavali zakon o državnem holdingu, je bila vroča tema pregled stanja v NLB. Predsednik SLS Radovan Žerjav je po sestanku dejal, da bo predlagal revizijo v NLB, saj se podatki pregleda v NLB in Banke Slovenije močno razlikujejo.

Razlike v številkah, ki jih dobivajo od Banke Slovenije, so namreč od številk iz skrbnega pregleda v NLB milijarde narazen, je pojasnil Žerjav. "Številke, ki jih dobivamo na mizo, z ene strani od Banke Slovenije, z druge skozi ta skrbni pregled, strižejo, da je to nemogoče in na osnovi takih številk, ki so tako narazen, vlada ne more resno in odgovorno odločati o tem," je še dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Priznal je, da gre za razlike v milijardah.

"Vlada potrebuje in hoče vedeti, koliko je kreditov, ki jih NLB ne bo dobila in nikoli videla, kdo je to dobil in koliko," je v izjavi novinarjem dejal predsednik SLS. Sprašuje se, ali podatke o dejanskem stanju v NLB morda kdo skriva in zakaj. Po njegovih besedah je naročnik skrbnega pregleda sicer NLB in ga tudi plačuje, izvajalec pa neko tuje podjetje.

Banka Slovenije bi morala, tako Žerjav, poznati natančno stanje teh kreditov, ker je ona regulator in skrbi za finančno stabilnost slovenskega bančnega in finančnega sistema. Pričakoval bi, da če vlada po telefonu pokliče guvernerja, da "v roku 24 ur dobi podatke". Pojasnil je še, da je predsednik vlade Janez Janša večkrat poklical guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca in čakal nekaj mesecev, da "je dobil vsaj neke približne podatke".

Kljub temu da še nimajo podatkov glede NLB, je po Žerjavovem mnenju mogoče ustanoviti holding za upravljanje državnega premoženja. Ko bodo holding ustanovili in želeli prenesti slabe terjatve iz NLB v enega od skladov tega holdinga, pa morajo imeti vse podatke.

Erjavec: Megleno stanje

Do pregleda v NLB je bil vnovič oster predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki pa je odgovornost za to, da konkretnih številk še vedno nimajo, pripisal ministru za finance Janezu Šušteršiču. "Velik problem ministra za finance je to, da nam ne more dati teh podatkov. To je njegov in ne naš problem," je poudaril Erjavec. Dodal je, da si ne predstavlja, kako bo Šušteršič kot minister za finance reševal bančni sistem, zlasti bilance državnih bank, če ne ve, kakšno je stanje v bankah.

Predsednik DeSUS je sicer potrdil tudi navedbe Žerjava, da se številke glede stanja v NLB ne ujemajo, "kar kaže na to, da imamo tukaj megleno stanje".