In takšen priden, uspešen, poslušen učenec je postal dijak, študent, magister. In na koncu ga ni pričakala služba, temveč zavod.
Kaj se je spremenilo v tem času? Vse.
Ko je zaprt v izobraževalne ustanove živel v svetu obljub o pridnem učenju, ki prinese dobro službo, ga je povozil čas. Razvijal je poslušnost, voljo in sposobnost za učenje. Ker so takšne veščine v službi potrebovali njegovi starši. Šef je določal, kaj, kako in kdaj je treba narediti.
Učili so ga, da ne sme dvomiti v avtoriteto ali ji ugovarjati, nato pa vstopi v realen svet, v katerem je najbolj pomembno biti ustvarjalen, sposoben reševati težave, razmišljati izven okvirjev, dvomiti v avtoriteto, ji argumentirano nasprotovati, predlagati drugačne rešitve težav. Svet se je v kratkem času izjemno spremenil, še hitreje se spreminja naprej.
Četrta industrijska revolucija
Nahajamo se na pragu velikih sprememb, ki jih prinaša tako imenovana četrta industrijska revolucija. Če je prvo industrijsko revolucijo zaznamoval parni stroj, drugo elektrika in motor na notranje izgorevanje, tretjo pa elektronske komunikacije in informacijske tehnologije, je za četrto značilen razvoj umetne inteligence, robotov in biotehnologije. "Stojimo na robu tehnološke revolucije, ki bo do temeljev spremenila način, na katerega živimo, delamo in se povezujemo drug z drugim," je prepričan Klaus Schwab, ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).
Po prepričanju drugega člana Svetovnega gospodarskega foruma Alexa Graya bo razvoj napredne robotike, umetne inteligence, naprav, sposobnih učenja, umetne inteligence, naprednih materialov in biotehnologije, zelo spremenil način, na katerega živimo, in način, na katerega delamo. Nekatere službe bodo izginile, druge bodo postale pomembnejše, nekatere, ki danes še ne obstajajo, bodo postale nekaj vsakdanjega. Gotovo pa je, da se mora tehnološkim spremembam delovno okolje prilagajati že zdaj, da bi lahko dohajali spremembe in želi koristi tehnološkega napredka. Kako? S prilagajanjem veščin in kompetenc, ki jih zahteva delovno okolje.
Kompetence so kombinacija vedenj, osebnostnih lastnosti in veščin, ki jih ima posameznik.
Marsikje so pomembnejše od samih znanj, saj vemo, da znanje v hitro spreminjajočem se svetu hitro zastara in ni dovolj za delovno uspešnost.
Katere veščine in kompetence delodajalci danes najbolj cenijo?
Zelo pomembna je tudi sposobnost kritičnega mišljenja. Gre za objektivno presojanje na podlagi argumentov, utemeljeno sklepanje, analitično mišljenje za razumevanje in reševanje težav, jasno podajanje mnenj in predlogov.
Pomembna je tudi sposobnost postavljanja prioritet in organizacije, torej sposobnost načrtovanja, razvrščanja opravil po pomembnosti ter sposobnost jasnega, učinkovitega govornega komuniciranja ter pisnega sporazumevanja.
Vse bolj pomembna je vešča uporaba novih tehnologij.
Ker čas hitro beži, še hitreje pa se spreminja način dela - kaj bo najpomembneje čez nekaj let?
WEF je na podlagi raziskal identificiral, katere veščine naj bi bile zaželene čez nekaj let, že leta 2020:
Pomembna pa bo postala tudi čustvena inteligenca, ki je danes še ne najdemo med prvimi desetimi. Gre za sposobnost prepoznavanja svojih čustev (samoobvladovanja, uravnavanja in prilagajanja) ter razumevanja čustev drugih, zmožnost spodbujati in podpirati druge in preprečevati, da bi lastna čustva vplivala na naše delo.
Nagnjenost k pomoči pomeni, da radi pomagamo drugim, da sodelujemo z njimi ter da smo pozorni in uvidevni.
Kognitivna fleksibilnost pa sposobnost, da preklapljamo med razmišljanjem o dveh različnih konceptih in da lahko istočasno razmišljamo o več konceptih hkrati.
Vse bolj bodo torej pomembne naše osebnostne lastnosti, naša človečnost, prijaznost, zmožnost sodelovanja in sočustvovanja z drugimi, naša čustva. A hkrati tudi zmožnost obvladovanja teh čustev in predvsem sposobnost kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja, reševanja težav in pogajanja.
Po raziskavah Institute for the Future (IFTF) pa bodo ključne naslednje delovne kompetence:
Osmišljanje
Vse bolj je pomembna sposobnost povezovanja, saj iz nje izvira ustvarjanje novih idej. "Da bi resnično ustvarjali in prispevali svetu, moramo biti sposobni povezovanja neštetih pikic, navzkrižno povezovati ideje iz mnogo različnih disciplin, kombinirati in ponovno kombinirati kose in graditi nove gradove," je to sposobnost domiselno opisala pisateljica Maria Popova.
Družbena inteligenca
Ena izmed ključnih veščin je in ostaja sposobnost povezovanja z ljudmi in grajenja medsebojnih odnosov. Sposobnost povezovanja z ljudmi na globlji način, ne glede na to, ali so sodelavci ali stranke (tujci), nam omogoča, da smo uspešni, da stvari naredimo do konca ter da rešujemo kompleksne probleme.
Pomembno je, da razvijamo sposobnost hitrega razumevanja čustev in motivacij drugih, nujno je, da zavzamemo človeški pristop k poslu.
Prilagajanje
Vedno moramo skrbeti, da bomo ostali relevantni. S hitrostjo, s kakršno se podjetja spreminjajo, ni dovolj le to, da dohajamo. Moramo biti samoiniciativni in nenehno izboljševati svoje veščine, potiskati se moramo izven con udobja, postati moramo nenehen študent in se hitro prilagajati novim realnostim – s tem bomo ustvarjali vrednost.
Pomembno je, da smo učinkoviti v različnih kulturnih okoljih. Globalizacija je realnost. Mnogo ljudi vsakdan deluje na globalni ravni, komunicira z različnimi ljudmi iz različnih kultur, prednost pa bodo vedno imeli tisti, ki vedo, kako sočustvovati in prilagoditi svoj način komuniciranja z drugimi.
Računsko mišljenje
Analitično mišljenje postaja vse bolj pomembno, saj smo povsod obkroženi z gorami podatkov - ali preskakujete med desetinami elektronskih sporočil ali pa se prebijate čez gromozanske preglednice. Zdaj je, bolj kot kadar koli, ključna sposobnost, da znamo pretvoriti ogromne količine podatkov v jasno razumljive razlage. Mnogi vsak dan delajo z bazami podatkov, a razumeti pomen, trende, zakonitosti, videti vzorce o tem, kaj podatki govorijo – to postaja vse bolj pomembno.
Obvladovanje novih medijev
Svet videoposnetkov, spletnih dnevnikov in podcastov je spremenil način, na katerega komuniciramo in pridobivamo informacije. Zdaj se otroci v digitalni svet že rodijo in ko bodo vstopili na trg delovne sile, bodo morali vsi ostali postati vešči uporabniki digitalnih medijev.
Trans-disciplinarnost
V času vedno večje tekmovalnosti se podjetja ne morejo več zanašati na to, da bodo, ko bodo naleteli na težavo, zbrali skupino strokovnjakov, ki jo bo rešila. Bistven je hiter odziv, zato podjetja potrebujejo "generaliste" - posameznike s širokim naborom veščin, ki so sposobni videti širšo sliko, ki zna prisluhniti, sintetizirati ideje in "povezovati pike".
Kognitivno upravljanje obremenitev
Tvit tukaj, sporočilo ali elektronska pošta tam - kmalu postane velik izziv, kako upravljati s tokom in kako razvrščati pomembnost informacij. Sposobnost, da učinkovito filtriramo informacije in se osredotočamo na tiste, ki najbolj potrebujejo našo pozornost, je najpomembnejša.
Virtualno sodelovanje
Ne glede na to, ali ste pristaš ali ne, učinkovito virtualno sodelovanje in delo, tako pri preprosti nalogi kot kompleksnem projektu, je nuja, ker se je naše delo globaliziralo. Prihodnost virtualnega sodelovanja je zelo obetavna, a virtualno delo zahteva nov set veščin.
Kako pa je pri nas?
Podjetja vedno bolj potrebovala visoko prilagodljive zaposlene, ki lahko sprejmejo nove poslovne razmere, nove poslovne priložnosti in vedno hitrejše spremembe strategij, je dejala Viviana Žorž iz Adecca, agencije za zaposlovanje.
Tudi pri nas bodo podjetja vedno bolj iskala "inovativne zaposlene, ki ne samo poznajo trende, ampak jih lahko tudi sooblikujejo ter ljudi s kritičnim razmišljanjem, da presodijo, ali so te inovativne rešitve tudi realne," je pojasnila Žorževa. "Takih kadrov je vedno premalo, saj so to kompetence, cenjene na različnih delovnih mestih," je dodala.
Tudi pri nas sta torej v ospredju inovativnost oziroma ustvarjalnost (porajajnje lastnih idej in različnih pristopov) in kritično mišljenje.
Seveda pa tudi obvladovanje in razumevanje tehnologije. "Kot primer lahko navedem strokovnjake za komuniciranje: za uspešno opravljanje dela je potrebno tako 'klasično znanje', v smislu razumevanja stroke odnosov z javnostmi, kot znanje uporabe novih komunikacijskih orodij, torej predvsem družbenih omrežij in uporabo mobilnih naprav," je povedala.
Če vseh teh, v novi industrijski dobi nujnih, kompetenc in veščin nimate, ne skrbite – večine se lahko naučite oziroma se v njih izurite.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.