Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) je razkril, da se bo stavka začela 4. aprila ob 8. uri in bo trajala do 21. aprila do 14. ure. Zaposleni v elektrogospodarstvu bodo stavkali na različne načine, začeli pa bodo z dveurnimi zbori delavcev.
"Napovedali smo dve obliki stavke, po prvem dnevu se bo stavkalo s prekinitvijo dela na delovnem mestu in izvajalo vse tisto, kar so zaposleni v elektrogospodarstvu dolžni na podlagi zakonodaje. V nekaterih proizvodnih enotah pa bomo stavkali na delovnih mestih z omejevanjem proizvodnje, ki se bo stopnjevalo," je pojasnil član predsedstva sindikata Valter Vodopivec. Delavci bodo morali biti v pripravljenosti "v primeru kakšne napake, če bi se ogrožalo premoženje, življenja".
"Naša ambicija je, da z vlado začnemo konkreten, strokoven dialog o težavah, ki se dogajajo v elektrogospodarstvu," je ob tem pojasnil Vodopivec. Zato so vladi posredovali tudi dve zahtevi. V prvi so vlado pozvali, naj v sodelovanju z vsemi deležniki oblikuje in sprejme odločitev o prestrukturiranju in organiziranju slovenskega elektrogospodarstva, da se ohrani varno in zanesljivo delovanje energetskega sistema ter kakovostna in zanesljiva oskrba z elektriko. Poleg tega zahtevajo, da se do sprejetja zahtevanega dokumenta ustavijo vse enostranske aktivnosti na področju odpuščanja pod pretvezo domnevnih racionalizacij in optimizacij v elektrogospodarstvu.
Vlada pripravlja energetske smernice za leto 2050, a po prepričanju Vodopivca vlada takrat ne bo imela o čem odločati, če ne oblikuje strategije elektrogospodarstva "za danes, jutri". Kot je pojasnil, bi lahko začetek stavke preprečil dialog, da bi vlada izrazila razumevanje za zahteve in pripravljenost za pripravo zahtevanega dokumenta v roku, za katerega bi se dogovorili. "Če bo to sprejemljivo za nas, odložimo začetek stavke ali pa jo med potekom ustavimo," je dodal Vodopivec.
Sevčnikar je medtem opozoril, da vlada ne ščiti svojih interesov v tolikšni meri, da bi "trdili, da bo ta sistem še nekaj časa deloval normalno in nemoteno". "Na vse pozive in tudi grožnje se vlada ni odzvala, zato smo danes tukaj," je še poudaril.
Odločitev o stavki so sprejeli v petek, a so o njej razmišljali že precej časa, saj se v sindikatu bojijo tujega lastništva v energetskih družbah.
V ZSSS podprli stavko
Podporo stavki so izrazili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, pri čemer je predsednik Dušan Semolič opozoril, da je pasivnost lastnika, se pravi vlade, le navidezna, "saj s tem omogočajo proces, ki se ne bi smel dogajati". "Zahtevamo, da država naredi strategijo razvoja elektrogospodarstva, ki bo ohranjala kakovostna delovna mesta in ne bo nastajala v vladnih pisarnah, ampak skupaj z zaposlenimi. Vsak razumen gospodar bi moral sprejeti roko sodelovanja zaposlenih," je še poudaril.
Po Sevčnikarjevih besedah poskuša sindikat svoje videnje vladi predstaviti že od leta 2010, ko se je v dejavnosti odvila stavka, ki so jo nato po podpisu dogovora z gospodarskim ministrstvom ustavili. Nato so še predlani zagrozili z opozorilno stavko, a jim do danes odgovornih ni uspelo prepričati, da pokažejo svojo vlogo in začrtajo pot, po kateri bo energetika šla.
Vlada: stavkovne zahteve vsebinsko ne upravičujejo stavke
O stavki so že obvestili predsednika vlade Mira Cerarja ter ministra za finance in infrastrukturo.
Iz vlade so v odzivu sporočili, da menijo, da stavkovne zahteve vsebinsko ne upravičujejo stavke. "V stavkovnih zahtevah sicer Sindikat opozarja na zadeve, ki se jih vlada zaveda, procesi za njihovo ureditev pa potekajo v najširšem dialogu z vsemi deležniki, vključno s predstavniki Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije," so zapisali.
Za stavkovne zahteve, ki se nanašajo na upravljanje in prestrukturiranje družb, vlada ni pristojna, temveč je pravi naslovnik za pogajanja delodajalec. Za upravljanje družb so odgovorni organi upravljanja, to sta poslovodstvo in nadzorni svet; slednjega imenuje Slovenski državni holding, so še dodali na vladi.
Vlada obenem ocenjuje, da so spoštovane in se izvajajo vse točke dogovora, ki je bil sklenjen med stavkovnim odborom SDE in takratnim Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ob zaključku stavke avgusta 2014.
HSE: Stavka je nepotrebna in neosnovana
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so ocenili, da je napovedana stavka nepotrebna in neosnovana. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so se odločili za refinanciranje posojila Evropske investicijske banke (EIB), "s katerim smo dne 27. januarja poplačali 110-milijonsko posojilo".
Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je skušal podaljšati garancije, ki so zapadle v januarju, a banke, pri katerih je Teš pridobil garancije, teh niso želele podaljšati pod pogoji EIB. Tako so se po skoraj celoletnih pogajanjih z EIB in bankami, ki so Tešu dale garancije, in ob vzporedni pripravi več alternativnih scenarijev, odločili za refinanciranje, s katerim so poplačali omenjeno posojilo.
Brez nadomestnega vira financiranja bi po navedbah HSE tvegali nelikvidnost Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in unovčitev državnega poroštva. Tako so se tej grožnji izognili in jo minimizirali tudi za naprej. "Pripravili smo vse potrebno, da bomo skupini HSE zagotovili ustrezno finančno strukturo in vzdržno likvidnost tudi v prihodnje," še zagotavljajo.
Ponovili so, da neizdaja obveznic ne vpliva na poslovanje HSE, saj imajo finančne vire zagotovljene vsaj do konca letošnjega leta. Predstavlja pa neizdaja zanje razočaranje, saj bi "z izvedbo zadnjega koraka v normalizaciji strukture financiranja ... skupini HSE zagotovili vsaj štiri do pet let nemotenega delovanja in popolne osredotočenosti na optimizacijo delovanja skupine".
Ob tem poudarjajo, da HSE zaradi neizdaje obveznic ni bila povzročena poslovna škoda za razliko od "številnih napačnih odločitev v preteklosti, ki jih mora trenutno poslovodstvo HSE sanirati".
Verjamejo tudi, da sta še vedno odprti možnosti najema dolgoročnih kreditov ali izdaje obveznic. "V naslednjih tednih bomo ponovno preverili vse predpostavke in se odločili za najustreznejšo možnost."
Pojasnjujejo še, da je HSE v podobnem finančnem položaju kot pred letom ob dejstvu, da "smo uspeli v letu 2015 nadgraditi odnose z bankami, urediti pogodbena določila vseh kreditnih pogodb na način, da ne bo več prihajalo do kršitev zavez, po dveh letih bomo objavili letno poročilo, ki ne bo vsebovalo mnenja revizorja s pridržkom, in prvič v zgodovini skupine HSE smo pridobili bonitetno oceno, ki je bila za marsikoga pozitivno presenečenje".
Verjamejo, da bodo tudi zato v najkrajšem možnem času naredili zaključili refinanciranje in finančno prestrukturiranje skupine HSE ter se usmerili v aktivnosti, ki so potrebne za dolgoročno uspešnost družbe.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.