'Spremembe zakona o prevzemih so pozitivne'

Po predlogu novele, objavljenem na spletni strani vlade, prevzemne ponudbe ne bi bilo treba objaviti banki, ki bi prevzemni prag dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev na podlagi unovčenja zavarovanja. Banka iz teh zaseženih vrednostnih papirjev ne bi smela uresničevati glasovalnih pravic.

"Namen banke ob unovčenju zavarovanja je namreč poplačilo terjatve, ne pa upravljanje s ciljno družbo," so zapisali v zakonskem predlogu. Banka bi morala te vrednostne papirje odsvojiti v roku dveh let, sicer bi tudi zanjo nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe.

Sprememba zakona bi utegnila po pisanju Dnevnika pospešiti zaplembo delnic v lasti nekaterih holdingov, kjer so banke doslej zavlačevale z unovčenjem zavarovanj, ker niso želele tvegati ponovnih postopkov Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kot so jih bile deležne npr. pri zasegu delnic Pivovarne Laško ali Mercatorja.

Prevzemne ponudbe tudi ne bi bilo treba objaviti osebi, ki bi prevzemni prag dosegla kot upnik zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja (s konverzijo terjatev v kapital). Bi jo pa morala takšna oseba objaviti ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev te družbe zunaj insolvenčnih postopkov.

Predlog novele tudi predvideva spremembe pri poročanju ATVP, med drugim o sklenitvi terminske in opcijske pogodbe, prek katerih so se po navedbah časnika nekateri investitorji izogibali objavi prevzemnih ponudb. ATVP naj bi s tem dobila celovit vpogled v dejanska lastniška razmerja v družbah, onemogočeno bi bilo tudi naknadno sklepanje teh pogodb, saj bi bilo treba te pogodbe ATVP razkriti v treh delovnih dneh, doslej ni bilo treba teh pogodb niti notarsko overiti.

Predstavniki malih delničarjev predlagane spremembe načeloma podpirajo, čeprav si želijo še nekaterih drugih sprememb te zakonodaje.

Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič pravi, da so spremembe v splošnem pozitivne, da pa si prizadevajo za širše spremembe področne zakonodaje. Spremembe glede terminskih in opcijskih pogodb podpira; pred časom so te spremembe sami predlagali ATVP, ki je na ministrstvo tudi posredovala predlog sprememb.

Predsednik društva Mali delničarji – skupaj smo močnejši (MDS) Rajko Stanković, meni, da bi bile te spremembe dobre, ker bi omogočile transparentnejši nadzor, teh pogodb tudi ne bi bilo možno več antedatirati in spreminjati.

Glede sprememb pri zasegu delnic Verbič pravi, da bodo v združenju predlog še podrobno proučili in nato podali končno stališče. Meni, da je bilo po eni strani treba na tem področju nekaj ukreniti, saj so se banke znašle v položaju, ko "niso mogle odreagirati", je pa na drugi strani treba natančneje proučiti posledice predlaganih sprememb za male delničarje, katerih interes je možnost izstopa iz družbe.

Verbič se sicer zavzema za spremembe med drugim pri iztisnitvi malih delničarjev, potem ko je že bila izpeljana prevzemna ponudba. V teh primerih gre po njegovem mnenju praktično za razlastitev, saj delničarji ne morejo preveriti ustreznosti ponujene cene.

Stanković glede sprememb pri zasegu delnic meni, da bi moralo biti obdobje, v katerem mora banka ali prodati delež ali objaviti prevzem, enoletno, ne dveletno, kot je v predlogu novele, ter da gre za "mašenje lukenj, v katere so se banke ujele v teh holdingih". Po njegovem mnenju se lahko zgodi, da bodo banke posamično prodajale deleže, namesto da bi oblikovale večinski paket in bi imeli tudi ostali delničarji možnost izstopa.