Splošna opozorilna stavka v energetiki bo 28. avgusta

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je za 28. avgust napovedal splošno opozorilno stavko. Z odločitvijo, ki so jo sprejeli že v ponedeljek, je danes javnost seznanil predsednik sindikata Branko Sevčnikar.

Stavka bo potekala v obliki t.i. kotaleče stavke, kar pomeni, da ne bo potekala hkrati v vseh energetskih družbah. Tako bodo v posameznih družbah izvedli dveurno opozorilno stavko, obstaja pa možnost, da bo v proizvodnem delu HSE ta prej, kar je odvisno od razvoja dogodkov v Termoelektrarni Trbovlje (Tet) – ali se je bo prodalo, ali stečaj, ali likvidacija; v prvem primeru stavke ne bo, je povedal Sevčnikar. V času dveurnih opozorilnih stavk ne bodo zmanjševali dobave in proizvodnje električne energije, če pa bo stavkovni odbor nato ocenil, da pogajanja ne tečejo v želeni smeri, bo naslednji korak zmanjšanje dobave elektrike.

Stavkovna zahteva je odločno ukrepanje vseh odgovornih za reševanje problemov v dejavnosti energetike, v problematiko so vpleteni politika, upravljalci, nadzorni sveti in poslovodstva posamičnih družb, je pojasnil in dodal, da gre za interesno stavko, ne za stavko zaradi kolektivnih pogodb, plač.

'Dali smo čas dialogu, upam, da bodo bolj odzivni kot do sedaj'

Predsedstvo sindikata je v obrazložitvi napovedi stavke navedlo finančne težave, neodzivnost pri razreševanju nastalih težav, nejasno usodo zaposlenih v energetskih družbah, neurejene odnose v delu slovenskega energetskega sistema, enostranske odločitve, s katerimi se povzročajo dodatne težave in neodzivanje na socialni dialog – te po njihovem prepričanju niso prava pot za izhod iz nastalih razmer.

"Zato od odgovornih zahtevamo takojšnje ukrepanje," je poudaril Sevčnikar in pojasnil, da je sindikat dve leti opozarjal na probleme v sistemu, kako pristopiti k reševanju težav in predlagali konkretne rešitve. Ocena je, da niso bili uspešni, ne s svojimi predlogi, ne opozorili, ne z grožnjami.

Sindikat do izvedbe stavke daje čas dialogu z odgovornimi za nastali položaj. "Dali smo čas dialogu, upam, da bodo bolj odzivni kot do sedaj," je dejal in dodal, da na zadnje zahteve, ki so jih prejšnji teden poslali na odhajajočo vlado, infrastrukturno ministrstvo in Slovenski državni holding (SDH), praktično ni bilo nobenega odziva – odzvali so se le v SDH, a tudi tu nekih rezultatov s teh sestankov po njegovi oceni trenutno ni.

Sindikat si želi začrtati traso reševanja problem. Sevčnikar upa, da bodo do izvedbe stavke z odgovornimi dosegli dogovor. Na vprašanje, ali ne bi raje počakali na novo vlado, pa je Valter Vodopivec, ki je sicer orisal razmere v distribuciji, odvrnil: "Napaka bi bila, če bi čakali, da bo imenovana nova vlada." V tem času se namreč lahko po njegovih pojasnilih z aktualno vlado pogovarjajo in morda dosežejo dogovor o smeri in možnostih reševanja problemov. "Vsem je jasno, da se do 28. avgusta ne da sprejeti dokončne rešitve," je dodal.

Bojan Majhenič je opisal razmere v proizvodnem delu, kjer je trenutno največji pereči problem Tet. Ta trenutno obratuje, ima še nekaj premoga, ki pa ga bodo ta teden po njegovih informacijah pokurili. Potem se ne ve, kaj se bo s Tetom zgodilo. Poleg tega jih skrbijo razmere v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in načini reševanja razmer v skupini. Po njegovih besedah so "začudeni", da je HSE kljub nadzornim mehanizmom (nadzorniki in poslovodstvo) v takem finančem stanju, kot je.

Pred letom dni se je govorilo o 400-milijonski luknji, ki bi jih v HSE rabili v naslednjih letih, zadnja informacija pa je, da višina potrebnih finančnih sredstev znaša 838 milijonov evrov, ki na mesec narastejo za približno 20 milijonov evrov, je dejal Majhenič in izpostavil pomen tega na unovčitev državnega poroštva za šesti blok. Tako si od poslovodstva HSE želijo natančne podatke o možnih prihrankih in načrt, kako lahko v nekem doglednem času HSE znova pride na zeleno vejo. "Upam, da bomo zadevo z nekim konstruktivnim dialogom na nek pameten način rešili ... Ker vseeno, energetika Slovenije je kri slovenskega gospodarstva," je še dejal Majhenič.

Kot je navedel Vodopivec, v distribuciji pogrešajo konstruktivni dialog, tudi s strani SDH. Opozoril je, da država nima razvojnega programa za energetiko. "Želimo biti aktivni partner," je dejal in dodal: "Z energetiko se ne da igrati in potrebno je pristopiti k reševanju teh problemov zelo strokovno in z upoštevanjem različnih pogledom, ki lahko pripomorejo k boljšemu dokumentu."

Sindikalisti so izrazili tudi bojazen, da je za vsem skupaj nameravana privatizacija energetike. Ta mora po njihovem mnenju ostali v državnih rokah.