Sodišče razveljavilo stečaj družbe T-2

Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo uvedbo stečaja družbe T-2 in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču v nov postopek. Pritrdilo je pritožbi družbe in družbenikov v delu, v katerem pravijo, da je bila insolventnost napačno ugotovljena na podlagi zakonskega določila, da je družba insolventna, če več kot dva meseca zamuja s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom prisilne poravnave.

Okrožno sodišče je po odločitvi višjega zmotno sledilo stališču DUTB, Hypo Alpe-Adria-Bank in Banki Celje, ki so predlagale stečaj, da bi moral Tudi po pravnomočno končanem postopku prisilne poravnave ločitvene upnike poplačati iz tekočih denarnih prilivov. DUTB so že povedali, da bodo sklep višjega sodišča preučili in se nato odločili o nadaljnjih ukrepih.

Višje sodišče ob tem opozarja, da ima ločitveni upnik prednostno pravico do poplačila le iz tega premoženja (in ne kateregakoli dolžnikovega premoženja, torej tudi ne iz denarnih sredstev) ter le do višine vrednosti premoženja (če terjatev presega vrednost premoženja, na katerem ima ločitveno pravico, se presežek obravnava kot navadno terjatev).

Sodišče: Predlagatelji stečaja bi lahko bili neutemeljeno privilegirani

Sodišče je v odločitvi zapisalo, da bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do neutemeljenega privilegiranja predlagateljev. Ločitveni upniki so namreč januarja lani izkoristili možnost, da poplačilo dosežejo v izvršilnem postopku, hkrati pa so družbi onemogočili, da izvensodno proda zastavljeno premoženje in poplača zastavne upnike. Po mnenju višjega sodišča predlagatelji stečaja neupravičeno družbi očitajo zamudo pri poplačilu ločitvenih upnikov.

To določilo zakona je po mnenju višjega sodišča mogoče drugače razlagati šele po uveljavitvi zadnje novele insolventnega zakona decembra 2013, ki je v prisilni poravnavi omogočila prestrukturiranje tudi zavarovanih terjatev in predvidela aktivno vlogo ločitvenih upnikov.

S tem je po mnenju višjega sodišča osmišljeno določilo, da je dolžnik insolventen, če tudi po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave več kot dva meseca zamuja s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, saj so ločitveni upniki s privolitvijo v prestrukturiranje zavarovanih terjatev aktivno prispevali k predvidenemu finančnemu prestrukturiranju dolžnika.

Gre torej za primere, ko dolžnik kljub odlogu in/ali spremembi obrestne mere ne more poravnavati svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, meni višje sodišče.

Upniki so pri predlogu za stečaj uveljavljali tudi domnevo, da je dolžnik insolventen, če več kot dva meseca zamuja z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja. A se o tem prvostopenjsko sodišče doslej še ni opredelilo, zato je višje sodišče ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep o uvedbi stečaja T-2 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.