Socialno podjetništvo: z ekološkim vrtom v Beltincih do novih zaposlitev

Socialno podjetništvo je učinkovito sredstvo za zmanjševanje nezaposlenosti in socialne izključenosti, je od odprtju letošnjih dnevov socialne ekonomije povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik in dodal, da je socialno podjetništvo deležno čedalje večje sistemske podpore države. Obenem je opozoril, da se je v petih letih od sprejema zakona o socialnem podjetništvu izkazalo, da se zaradi birokratskih težav in nezmožnosti sočasne prijave socialnega in hkrati invalidskega podjetja veliko potencialnih podjetnikov ni odločilo prijaviti statusa socialnega podjetja. Vlada je zato pripravila novelo zakona, ki odpravlja birokratske ovire, da bo ta zakon primernejši in da bo spodbujal podjetnike k ustanavljanju socialnih podjetji, je pojasnil. 

Socialna podjetja morajo postati bolj konkurenčna

Podjetništvo, katerega glavni cilj ni ustvarjanje dobička, ampak reševanje družbenih izzivov  z dobro poslovno idejo ter ustvarjanje novih zaposlitev – tudi za težje ranljive, je v zadnjih letih pritegnilo veliko pozornosti. Čeprav je napredek v Sloveniji počasnejši in se tovrstno podjetništvo srečuje z nekaterimi razvojnimi težavami, je opaziti napredek, je dejal predsednik uprave Sklada 05 Primož Šporar in dodal, da morajo tovrstna podjetja postati bolj konkurenčna. 

Priložnosti v kmetijstvu in pri zaposlovanju migrantov

Poseben poudarek letošnjih dnevov socialne ekonomije je iskanje priložnosti v kmetijstvu, kjer lahko socialno podjetništvo postane ključno pri razvoju podeželja z razvijanjem inovativnih praks in ponudbe, kot je ekoturizem, ekološka pridelava in zeliščarstvo. Udeleženci srečanja so se strinjali tudi, da lahko socialno podjetništvo pripomore k zaposlovanju prosilcev za azil in ponudi več storitev, namenjenih njihovi integraciji.

Dneve socialne ekonomije, ki se jih udeležuje okoli 150 ljudi, organizira Slovensko združenje za duševno zdravje Šent v sodelovanju z Zavodom za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Šentprimo in SKUP. 

Z ekološkim vrtom do novih zaposlitev

Eden od primerov dobre prakse je socialno podjetje Zavod za raziskovanje in razvoj alternativnih praks (Zrirap) iz Beltincev, ki se je zmanjševanja brezposelnosti v domači vasi lotil s projektom ekološkega vrta. V dveh letih so mladi Beltinčani vdahnili življenje in barve opusteli zemlji sredi vasi ter ustvarili osem delovnih mest, med temi tudi za težje zaposljive in ljudi na delovni terapiji. V majhni leseni uti so postavili prodajalno, kjer dnevno prodajajo pridelano zelenjavo in zelišča. S slednjimi so pripravili tudi izjemno priljubljen 'böltinški' čaj. Poleg vrta vzpostavljajo še dve njivi, ob robu mesta pa tudi sadovnjak, saj želijo biti zgled občanom, kaj vse se da na rodovitni zemlji v Pomurju še zasaditi in pridelati. 

V Zrirapu delujejo predvsem mladi in izobraženi Beltinčani, ki niso želeli obupati nad pomanjkanjem delovnih mest v domačem kraju. Kot je povedal Tomaž Rous, del ekipe Zrirapa, sicer magister politologije in mestni svetnik, v Zavodu ves čas stremijo k temu, da obnavljajo degradirane površine in stavbe na tak način, da ima od njih korist celotna lokalna skupnost, hkrati pa vzpostavljajo nove zaposlitve in domačinom – v tem primeru – ponujajo kvalitetno, ekološko pridelano hrano. 

Tudi aktivna članica Zrirapa Monika Smodiš, diplomantka etnologije in kulturne antropologije, pravi, da je bilo Prekmurje v preteklosti precej samooskrbno in da želijo oživiti dobre prakse: "Z našimi projektom želimo ponovno vzpodbuditi samooskrbo, poleg tega pa vaščanom predstaviti poljščine, ki so bolj primerne za to podnebje, ter tudi ekološki način pridelave, brez pesticidov."

Del vrta je namenjen samooskrbi prebivalcev iz bližnjih blokov – edini pogoj je ekološka pridelava. "Na začetku so bili ljudje malce skeptični, ampak zdaj naš že sprašujejo za nasvete, učimo jih škropiti s čaji, malo pa jih tudi navajamo na plevele, ker zemlja pri ekološki pridelavi ne mora biti tako 'poštirkana',“ se nasmehne Smodiševa. 

Do finančne samostojnosti v petih letih

V Zavodu so zaposlene štiri osebe, prek projektov še ena delavka na delovni rehabilitaciji in en delavec preko javnih del; skupaj ekipo sestavlja osem zaposlenih in pet prostovoljcev. V prihodnosti želijo oživeti še eno degradirano točko v mestu – staro zapuščeno železnino, kjer bi radi vzpostavili medgeneracijski center. 

Čeprav so še vedno odvisni od denarja, ki ga pridobijo na različnih razpisih, pa so že dosegli določeno mero samostojnosti, na še večjo pa računajo v obdobju petih let. Veseli so, da so že vzpostavili zametke zadružnega delovanja, saj se pri ponudbi hrane vrtcu in šoli že povezujejo z drugimi lokalnimi pridelovalci.