Slovenski Telekom bi kupil srbskega

Predsednik uprave Telekoma Slovenije Rudolf Skobe je danes potrdil, da so se aktivno in resno vključili v postopke za prodajo Telekoma Srbija. V začetku avgusta so oddali nezavezujočo ponudbo, pred dnevi so bili pozvani v drugi krog privatizacije srbskega telekoma, obstaja velika verjetnost, da bodo oddali zavezujočo ponudbo.

"Kot eden izmed potencialnih kupcev smo bili pozvani v drugi krog privatizacijskega postopka Telekoma Srbija. Zavedamo se, da je to velik izziv, ki pa bi ga bilo neprimerno izpustiti. Treba je biti aktiven, komunicirati z našim večinskim lastnikom, verjetno v tak projekt pripeljati tudi zasebnega partnerja in poskušati narediti regijsko konsolidacijo, saj je to ena izmed zadnjih priložnosti za tovrstne aktivnosti," je Skobe povedal v okviru novinarske konference, namenjene predstavitvi poslovanja v prvem polletju letos.

Dokumentacijo za drugo fazo morajo prevzeti v roku dveh tednov, to bodo tudi naredili. Pri tem obstaja razmeroma velika verjetnost, da bodo oddali tudi zavezujočo ponudbo, pri čemer pa se bodo še naprej usklajevali z državo kot večinskim lastnikom. "Na pot konsolidiranja regije se bomo podali le v primeru polne podpore večinskega lastnika," je dejal Skobe. Zavezujoče ponudbe za Telekom Srbija naj bi se oddajalo novembra.

Interes za Telekom Srbija naj bi sicer po neuradnih podatkih izkazalo devet ponudnikov - poleg Telekoma Slovenije še nemški Deutsche Telekom, ruski MTS, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ter skladi Advent International, Apollo, CVC Capital Partners, Mid Europa Partners in Novator Partners.

V Sloveniji so se ob nedavnem propadu že tretjega poskusa privatizacije Telekoma Slovenije, ko je britanski zasebni sklad Cinven kot edini ponudnik odstopil od pogovorov za nakup večinskega deleža Telekoma, pojavile špekulacije, da bi interes slovenskega telekoma za večjega srbskega operaterja lahko pomenil novo privatizacijsko prelomnico. Posla Telekom namreč ne more izpeljati sam, za nakup večinskega deleža Telekoma Srbija naj bi bilo potrebno zagotoviti okrog milijardo evrov.

Skobe je potrdil, da je nakup večinskega deleža v Telekomu Srbija verjetno prevelik zalogaj oziroma da večinski lastnik nima kapitala za dokapitalizacijo Telekoma Slovenije, s čimer bi omogočil morebitni nakup srbskega telekoma. Zato bodo v tem procesu poskušali poiskati zasebnega partnerja.

"Zanimanje za sodelovanje s Telekomom Slovenije pri privatizaciji Telekoma Srbija obstaja pri različnih zasebnih interesentih," je danes povedal Skobe. Kateri so ti interesenti, ne more razkriti, opraviti morajo še vrsto pogovorov, podroben načrt še ni dokončan.

Kot interesent za sodelovanje v takšni operaciji se neuradno omenja Telekom Austria, ki je v lasti mehiškega telekomunikacijskega velikana America Movil in je na slovenskem trgu že prisoten s Simobilom. V prid temu ugibanju so šle informacije, da Telekom Austria očitno ni podal svoje ponudbe za Telekom Srbija.

Skobe sicer glede razlogov za vstop v privatizacijski postopek srbskega telekoma pojasnjuje, da so telekomunikacije panoga, v kateri je pomembna ekonomija obsega. Telekom Slovenije bo v tej luči ali regionalni konsolidator ali pa bo konsolidiran. Telekom Srbija pa je ena zadnjih priložnosti za slovenski telekom, da postane konsolidator.

Telekom z nižjimi prihodki

Skupina Telekom Slovenije je v letošnjem prvem polletju ustvarila 364,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za štiri odstotke manj kot v enakem obdobju leto prej in obenem na ravni načrtov. Čisti dobiček na ravni skupine se je medtem na letni ravni znižal z 31 milijonov na 20,5 milijona evrov.

Na čiste prihodke od prodaje vplivajo nižje cene zaključevanja klicev na telekomunikacijskem veleprodajnem trgu, manjša poraba mobilnih storitev s strani uporabnikov izven naročniških paketov z vključenimi količinami ter nižji prihodki klasične govorne telefonije, ki jo nadomeščata IP in mobilna telefonija, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik uprave Telekoma Rudolf Skobe.

Dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) je dosegel 104,4 milijona evrov, kar je za osem odstotkov manj kot pred letom dni, je razvidno iz nerevidiranih polletnih rezultatov, ki jih je družba danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze in s katerimi se je v sredo seznanil tudi nadzorni svet družbe.

EBITDA, ki v čistih prihodkih od prodaje dosega 28,6-odstotni delež, je sicer za sedem odstotkov višji od načrtovanega. Ob tem je EBITDA v drugem četrtletju letošnjega leta, ob izločitvi učinkov Gibtelecoma in družbe One na poslovanje skupine Telekom Slovenije, na ravni doseženega v enakem obdobju lanskega leta, navajajo v družbi. "To je ob trendih, ki se dogajajo v panogi, velik uspeh," je poudaril Skobe.

Pojasnil je še, da se je pred kratkim končal neuspešen poskus privatizacije družbe, ki je zaznamoval poslovanje družbe v zadnjih dveh letih, saj so bili v procesu ves čas aktivno udeleženi. Stroškov z naslova privatizacijskega postopka naj bi v Telekomu Slovenije imeli za okrog dva milijona evrov, Skobe pa pravi, da jih bodo zaračunali konzorciju prodajalcev pod vodstvom Slovenskega državnega holdinga.

Kljub obremenjenosti s privatizacijskim postopkom so ves čas uresničevali vse ključne strateške projekte. Posodabljajo in širijo mobilno omrežje LTE, širijo optično omrežje, posodabljajo jedrno omrežje. "Telekom Slovenije je še vedno vodilni ponudnik telekomunikacijskih storitev v Sloveniji in zelo močan igralec v regiji," pravi Skobe.

V skupini Telekom Slovenije v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta beležijo rast števila TV-priključkov (za 3,5 odstotka) in števila fiksnih širokopasovnih priključkov (za 1,6 odstotka), medtem ko je število mobilnih uporabnikov nižje za 0,6 odstotka.

Skupina se je poleg tega umaknila z določenih trgov, za katere so ocenili, da nimajo več potenciala za rast oziroma da tam ne morejo uspeti - takšna sta bila Albanija in Gibraltar. V Makedoniji uspešno zaključujejo združevanje hčerinske družbe s tamkajšnjo podružnico Telekoma Austria; v združenem podjetju, ki bo lažje konkuriralo domačemu tekmecu in s tem povečalo svojo vrednost, bodo ostali 45-odstotni lastnik. V Sloveniji medtem čakajo na odobritev agencije za varstvo konkurence za nakup Debitela.

"To našo aktivnost so nam znotraj privatizacijskega procesa včasih tudi očitali, pojavljali so denimo očitki glede Makedonije, Gibraltarja, Debitela. Ampak izkazalo se je, da je bil pristop uprave znotraj tega obdobja pravi, da smo torej aktivno upravljali družbo in spremljali vse priložnosti ter realizirali vse strateške projekte," pravi Skobe in poudarja, da so ambiciozna in razvojno usmerjena družba.

Telekom sicer ves čas optimira nabavne postopke, kupujejo le poslovno opravičljive storitve in blago. Optimirajo vse segmente poslovanja, od stroškov storitev do stroškov dela. "Na določenih segmentih storitev in blaga smo dosegli cene, ki so nekajkrat nižje, kot so bile v nekih obdobjih, ki so jih komentirali kakšni nekdanji predsedniki uprave ali člani uprav," je povedal prvi mož največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja.

V prvi polovici leta so zmanjšali število izvajalcev storitev, določene honorarne sodelavce so zaposlili, tako da se je število zaposlenih v matični družbi povečalo za odstotek na 2771 zaposlenih. Na ravni skupine so imeli konec polletja okrog 4400 zaposlenih.

Vendar pa so v Telekomu Slovenije medtem podpisali tudi sporazum s socialnimi partnerji, ki bo omogočal okvire za zmanjševanje števila zaposlenih na dogovorjen način oziroma nadaljnje optimiranje poslovanja tudi pri stroških dela. Ob koncu leta naj bi imela matična družba za okrog 220 manj zaposlenih kot pred letom dni, za podobno številko naj bi delovno silo skrčili tudi v letu 2016.

Skupina Telekom Slovenije sicer za celotno leto 2015 še vedno načrtuje 66 milijonov evrov čistega poslovnega izida, do 198 milijonov evrov EBITDA ter do 107 milijonov evrov naložb. V prvem polletju letos so sicer za naložbe namenili okoli 40 milijonov evrov.

Neto finančni dolg se je sicer v zadnjem letu povečal s 344 milijonov na 408 milijonov evrov. Višina odškodninskih odprtih tožb proti Telekomu Slovenije pa medtem znaša 298 milijonov evrov; v obdobju privatizacijskega postopka se je njihova višina po navedbah Skobeta prepolovila, predvsem na račun ureditev razmerij s Simobilom.