Slovenski gospodarstveniki po Putinovem obisku optimistični

Gospodarstveniki, ki so se udeležili dogodkov ob sobotnem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji, so večinoma izpostavili pomen tovrstnih srečanj za tkanje tesnejših gospodarskih vezi. V družbah, kot so Iskratel, Comita, Riko in Duol so tudi v pričakovanju jesenskega povratnega obiska v Moskvi.

Iskratel ima na ruskem trgu že nekaj utečenih projektov, v naslednjem obdobju pa, kot je pojasnil glavni direktor kranjskega podjetja Željko Puljić, pričakujejo realizacijo večjih poslov z Rostelekomom in Transnjeftom ter projektov na področju varnih mest.

Glede pomena sobotnega druženja z rusko delegacijo, v kateri je bilo tudi pet vidnih ministrov, je Puljić izpostavil, da takšen kratek pogovor z ministri pomaga, da se ne pozabijo prejšnji pogovori in dogovori ter da se odprejo in najavijo nove teme. Tako so se z resornim ministrom za zveze in množične komunikacije Nikolajem Nikiforovom dogovorili za konkreten sestanek že čez dva tedna.

Če bo jeseni prišlo tudi do napovedanega povratnega obiska slovenske delegacije v Rusiji, bo to velik korak v smeri bistvenega izboljšanja medsebojnih odnosov na vseh ravneh sodelovanja, so ocenili v Iskratelu. "Gospodarstveniki se bomo veliko lažje dodatno pozicionirali na ruskem trgu, predvsem pri večjih infrastrukturnih projektih, Iskratel pa kot sistemski integrator," je izpostavil Puljić.

Veliko si od tovrstnih obiskov nadejajo tudi v kranjski Comiti, ki ponuja tehnološke sistemske rešitve s področij telekomunikacijskih omrežij, sistemov za avtomatizacijo, energetsko varčnih sistemov in celovitih rešitev varovanja, Rusija pa ji predstavlja glavno tržišče in najpomembnejšega partnerja.

Kot je izpostavil Stanislav Žorž iz vodstva Comite, v simboliki Ruske kapelice vidijo poseben pomen za politične in gospodarske odnose med državama. Da bi gospodarstvo izkoristilo prijateljstvo med državama, pa si želijo povratnega obiska predsednika republike Boruta Pahorja z močno gospodarsko delegacijo, v kateri bi si tudi sami želeli sodelovati.

V Comiti ves čas izvajajo projekte z Rusijo, ki so tudi del slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Menijo, da bo uspešen obisk še dodal pospešek izvajanju vseh zastavljenih projektov in omogočil nadaljevanje njihovega dela v Rusiji.

Tudi Dušan Olaj, lastnik in direktor Duola, ki med drugim proizvaja napihljive hale, namenjene tudi športnim in kmetijskim aktivnostim, je izpostavil koristnost srečanj, kot je bilo sobotno. "Če je bil za politike obisk pietetni, pa smo gospodarstveniki izkoristili to priložnost tudi za izmenjavo poslovnih informacij in priložnosti," je poudaril.

Glede morebitnega jesenskega povratnega obiska z močno gospodarsko komponento je Olaj prepričan, da bo letalo v Moskvo "polno do zadnjega sedeža".

Duol sicer po Olajevih besedah z Rusijo posluje neodvisno od dnevne politike, saj se tam poslov ne sklepa čez noč, ampak so potrebni meseci in leta trdnega dela. V naslednjih mesecih načrtujejo podpise nekaj pogodb z ruskimi kupci za športne dvorane in tudi za kmetijska skladišča ter rastlinjake.

Zaradi sankcij Zahoda proti Rusiji se po Olajevih besedah pozna usihanje investicij v športno infrastrukturo, na drugi strani pa je večje povpraševanje v drugih segmentih, ki jih pokriva Duol. Ker pa se v kriznih časih klestijo investicije, je to po njegovih pojasnilih velika priložnost za cenovno ugodnejše začasne objekte.

V Riku, sobotnih dogodkov se je udeležil direktor podjetja Janez Škrabec, so pojasnili, da so bili pogovori ob robu Putinovega obiska sicer neformalne narave, so pa vsekakor ustvarili primerno vzdušje in razpoloženje, ki bosta po njihovem prepričanju gotovo perspektivno vplivali na nadaljnje pogovore, tudi formalnega značaja.

V Riku so prepričani, da tovrstni obiski vsekakor pospešujejo gospodarska sodelovanja v vseh pogledih. Od morebitnega povratnega obiska v Moskvi si obetajo še bolj čvrsto poslovno naklonjenost in konkretne poslovne dogovore ter podpise memorandumov, če ne že celo pogodb.

Zaradi gospodarske krize v Rusiji je sicer trenutno na čakanju nekaj večjih projektov, o katerih se je Riko dogovoril pred krizo. Med njimi je projekt izgradnje nove tovarne za proizvodnjo dizelskih motorjev za proizvajalca Zvezda iz Sankt Peterburga in rekreativnega centra Aqualand FOK.

Veliko priložnost kot dobavitelji tehnoloških rešitev in opreme vidijo v vladni politiki pospeševanja lokalizacije proizvodnje, zaradi česar domača in tuja podjetja vlagajo v nove proizvodne obrate v Rusiji ali posodabljajo obstoječe.

Prav tako priložnosti vidijo na področju ekologije, predvsem integriranega upravljanja z odpadki ter čiščenja odpadnih voda. To področje je za Rusijo vedno bolj pomembno, a je trenutno zaradi gospodarske krize in zmanjšanega obsega javnih naročil izvajanje projektov upočasnjeno.

Ob uvedbi sankcij proti Rusiji so v Riku to občutili predvsem kot novo ozračje nezaupanja in negotovosti pri poslovanju. A po dveh letih veljavnosti sankcij se zanje ni nič bistveno spremenilo, saj Rikovi naročniki niso neposredno podvrženi sankcijam.

Večji problem vidijo v zmanjšani dostopnosti virov financiranja za ruske javne naročnike, kar je posledica tako sankcij kot nižje kupne moči ruskih javnih naročnikov zaradi nizkih cen energentov na svetovnih trgih. 

Eberlinc: Odnosi z Rusi so dobri

Tudi prvi mož Plinovodov Marjan Eberlinc je pogovore ob robu slovesnosti pri Ruski kapelici na Vršiču ocenil kot dobre. Od prihodnjih pogovorov si želi nadaljevanje aktivnega pristopa za reševanje odprtih vprašanj.

Plinovodi so sicer partner ruskega Gazproma pri zdaj 'opuščenem' projektu izgradnje plinovoda Južni tok. V Sloveniji obstaja splošni interes za morebitno oživitev projekta, medtem ko so na infrastrukturnem ministrstvu nedavno za STA povedali, da obstaja načelna podpora energetskim projektom, pri čemer pa je treba upoštevati zakonodajni okvir in ekonomiko projekta.

"Pogovori o oživitvi projekta Južni tok na ozemlju Slovenije so odvisni od pobude ruske strani, ki je nosilec celotnega projekta. Funkcionalno je slovenski del projekta le del celotnega projekta in ločeno nima svoje vloge," je dejal Eberlinc in dodal, da po zaustavitvi projekta z ruske strani trenutno na projektu ni posebnih aktivnosti.

Plinovodi in Gazprom sta za potrebe gradnje Južnega toka, ki so ga Rusi zamrznili konec leta 2014, ustanovila skupno družbo. Ta zdaj po Eberlinčevih pojasnilih deluje na "nivoju poštnega nabiralnika".

Da Slovenijo zanima oživitev projekta Južni tok, je julija v pogovoru za ruski časnik Izvestja dejal slovenski veleposlanik v Moskvi Primož Šeligo. Ta je sicer poudaril, da o tem ni nobenih uradnih pogajanj, spomnil pa je, da podpisani sporazumi med Moskvo in Ljubljano ostajajo v veljavi.

To so povedali tudi na ministrstvu za infrastrukturo, kjer so pojasnili, da bi se v primeru nadaljevanja Južnega toka nadaljevale aktivnosti, predvidene po medvladnem sporazumu.

Južni tok, ki naj bi plin iz Rusije v Evropo pripeljal mimo Ukrajine, bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije do Italije. Ocenjen je bil na okoli 16 milijard evrov, Gazprom je vanj vložil približno 3,7 milijarde evrov.

V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je bil ocenjen na okoli milijardo evrov. Plinovodi, slovenski partner Gazproma pri projektu, so v projekt vložili okoli 150.000 evrov.