'Vlada straši ljudi, ti so zaradi tega zmanjšali svoje nakupe'

Bruto domači proizvod (BDP) se je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, so objavili na državnem statističnem uradu.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem zmanjšal za en odstotek, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka.

Gospodarsko dogajanje je v drugem letošnjem četrtletju zaznamovalo zlasti zelo izrazito zmanjšanje domačega trošenja. Njegov obseg je bil za 6,8 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Še bistveno bolj izrazito se je zmanjšalo investicijsko trošenje, navajajo statistiki.

Zmanjšali so se vsi izdatki za končno potrošnjo: izdatki države so bili manjši za dva odstotka, in sicer zlasti zaradi 5,5-odstotnega zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo. Manjši kot pred letom so bili tudi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. Triodstotni padec je bil posledica zelo izrazitega 8,4-odstotnega zmanjšanja izdatkov za nakupe trajnega blaga in za 1,5 odstotka manjših izdatkov za druge proizvode.

Investicijsko trošenje se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani znižalo za 22,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,9 odstotka, investicije v zgradbe in objekte za 14,9 odstotka, investicije v stroje in opremo pa za tri odstotke. Zelo negativno so na padec BDP vplivale tudi investicije v zaloge.

Saldo menjave blaga in storitev s tujino je na spremembo BDP vplival visoko pozitivno. Ta je BDP izboljšal za 3,4 odstotne točke. Vendar pa sta se hkrati v tem obdobju zmanjšala tako izvoz kot uvoz. "Tu se pojavljajo gibanja, ki smo jih statistiki začeli opažati v začetku lanskega leta, ko sta se izvoz in uvoz gibala visoko, a je bila njuna rast čedalje počasnejša," je navedla Karmen Hren.

Zaradi zmanjšanega zunanjega povpraševanja je bil izvoz v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim nižji za 0,5 odstotka, še bolj, za 5,4 odstotka, pa se je zaradi manjšega domačega trošenja zmanjšal uvoz.

Dodana vrednost je bila v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja skoraj v vseh dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se je zmanjšala za 2,2 odstotka, v gradbeništvu za 10,9 odstotka, v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva za 2,6 odstotka, v poslovanju z nepremičninami za 1,4 odstotka, v strokovnih, znanstvenih in podobnih dejavnostih za 2,8 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila za 2,2 odstotka manjša kot v drugem četrtletju lanskega leta.

Statistični urad je popravil podatke za BDP v prvem četrtletju. Obseg BDP se je v prvem letošnjem četrtletju v letni primerjavi, torej po nedesezoniranih podatkih, realno zvišal za 0,2 odstotka. Po podatkih, prilagojenih na vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvih treh mesecih leta na letni ravni skrčil za 0,7 odstotka, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa je ostal na ničelni ravni.

Urad je popravil tudi podatke za lansko leto. "Na osnovi trenutnih podatkov lahko rečemo, da so bile gospodarske razmere lani boljše, kot smo ocenjevali februarja letos. Po trenutnih ocenah se je BDP lani povečal za 0,6 odstotka in ne padel za 0,2 odstotka," je povzela Karmen Hren. Za rast je bil ključen izvoz, katerega rast je bila sedemodstotna.

Na uradu za makroekonomske analize po objavi podatkov pravijo, da jih ti skrbijo. "Na uradu kot zaskrbljujočega ocenjujemo tudi podatek o padcu izvoza, ki je bil do sedaj glavni dejavnik sicer šibkega gospodarskega okrevanja. Ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah je bil namreč izvoz prvič po dveh letih nižji," je poudaril Boštjan Vasle, direktor Umarja.

Na finančnem ministrstvu so po objavi rezultatov zaskrbljeni, pravijo pa, da glede na razpoložljive podatke nov rebalans državnega proračuna za letos ne bo potreben.

Ministrstvo sicer še ne razpolaga s podatki o gospodarskih gibanjih do konca leta in čaka na jesensko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ta bo tudi podlaga za pripravo proračunov za 2013 in 2014, "v katerih bo za povrnitev kredibilnosti Slovenije bolj kot kdaj koli prej nujno spoštovanje zavez pri konsolidaciji javnih financ, ki smo jih dali EU".

"Prednostna naloga Slovenije je tudi izvedba ostalih ključnih reformnih projektov, kot so reforma trga dela, pokojninska reforma, rešitve na področju upravljanja slabih terjatev ter upravljanje državnega premoženja," še poudarjajo na finančnem ministrstvu.

Gospodarska aktivnost se je v drugem četrtletju sicer zmanjšala tudi v celotnem evrskem območju, padec v Sloveniji pa je bil po razpoložljivih podatkih za 22 držav med najvišjimi. Tako ostajamo v skupini držav članic EU, kjer se je gospodarska aktivnost med krizo najbolj zmanjšala.

"Vlada in parlament naj čim prej spregovorita o razmerah"

Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da jih novica, da se je BDP znižal za 3,2 odstotka, ni presenetila. V izjavi so namreč zapisali, da je v trenutnih gospodarskih razmerah to pričakovati. Zaskrbljeni pa so, ker se razmere zaostrujejo, pravih odgovorov pa še vedno ni.

Kot še pišejo, so dnevno v kontaktih s podjetji po vsej državi, ki delujejo tako na domačem kot tujem trgu. "Razmere so izjemno težke in zapletene in poleg upada obsega poslovanja se poslabšujeta tudi klima in pričakovanja. Posebej zaskrbljujoče pa je podcenjevanje tega problema v slovenskem političnem prostoru in tudi med sindikati ter odsotnost ambicije in konkretnih načinov, kako rešiti te razmere," opozarjajo.

Nadaljujejo, da se razmere še slabšajo, reforme oddaljujejo, naročila doma se zmanjšujejo, plačilni plačilni roki se podaljšujejo in finančni viri so vse težje dosegljivi.

Vztrajanje pri protikriznih ukrepih in napačne odločitve vlade

V SDS so izrazili upanje, da bodo najnovejše podatke o padcu bruto domačega proizvoda (BDP) razumeli predvsem v uradu predsednika republike in opoziciji, ki se "obnašata, kot da bi Slovenija imela alternativo pri sprejemanju protikriznih ukrepov". "Alternative ni, pred nami je zadnja priložnost, da reforme zapišemo sami," navajajo v stranki.

Ob tem bo največja koalicijska stranka tudi odločno podprla vlado, ki želi uresničiti spoštovanje zavez pri konsolidaciji javnih financ, ki smo jih dali EU in jih je DZ soglasno sprejel z ratifikacijo pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. SDS bo tako podprla sprejetje kriznega proračuna za obdobje 2013–2014, zakona o stabilnosti bančnega sistema, zakona o državnem premoženjskem holdingu in pokojninske reforme ter reforme trga dela. Kot pravijo v stranki, so namreč to ukrepi, ki pomenijo dolgoročno rast BDP.

Poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek je poudarila, da so na vse, kar se je zgodilo, opozarjali že ob sprejemanju zakona o uravnoteženju javnih financ. Osebno je padec BDP ni presenetil, saj "glede na ukrepe, ki jih vlada sprejema, ne more biti drugače". "Ne vem, kje bi naj politiko to poenotilo, če nas že do zdaj ni," je še dejala.

Za padec BDP pa je mnenju predsednika SD Igorja Lukšiča odgovorna vlada. Kot je dejal po seji predsedstva stranke na Ptuju, morajo ljudje vedeti, da je Slovenija lani po revidiranih podatkih beležila 0,6-odstonto gospodarsko rast. "Vlada Boruta Pahorja je delala bistveno bolje. Ta vlada pa je že sedaj prigarala triodstotni upad," je dejal.

Po Lukšičevih besedah se stvari odvijajo v smer, o kateri je SD opozarjala že od nastopa Janševe vlade. "Vlada straši ljudi, ti so zaradi tega zmanjšali svoje nakupe. Manjša potrošnja pa ogroža trgovanje, kjer se zmanjšujejo prihodki, zaradi česar pa se zmanjšujejo tudi prihodki v proračun," je dejal. Ukrepi vlade so bili očitno slabi in niso šli v pravo smer, še meni Lukšič.

Kot je dejal poslanec SLS Roman Žveglič, se zavedajo, da se nahajajo v ključnih trenutkih in bodo razmere vedno težje ne glede na to, kdo bo vodil državo. Zato si v stranki želijo manj političnih in več državniških nastopov slovenskih politikov, več konstruktivnega obnašanja pa pričakujejo "vsaj pri temeljnih vprašanjih". Zdaj namreč ne gre več za "naše in vaše", poudarja Žveglič, ampak za prihodnost države.

Kot je poudaril, je ključno še, da bodo v najkrajšem možnem času, "mesecu ali največ dveh", s socialnimi partnerji in tudi z opozicijo uspeli najti skupne rešitve, ki bodo "dejansko pomenile določen premik naprej in ne le kozmetičnih popravkov".

"Stališče ministra in ministrstva za finance je tudi naše stališče," pa so sporočili iz Državljanske liste. Na finančnem ministrstvu so sicer zaradi podatkov o padcu BDP zaskrbljeni, vendar pa zagotavljajo, da rebalans proračuna ne bo potreben.

Po mnenju NSi je padec gospodarske rasti predvsem posledica prepoznih in nedoslednih ukrepov vlade Boruta Pahorja ter "političnih blokad danes in v preteklosti". Kot so dejali, odločno podpirajo pokojninsko reformo in reformo trga dela, ki sta nujni, da se trend obrne.

Ob tem v NSi pozivajo vse stranke, da morajo "strniti vrste", če želijo uspešno prebroditi krizo. NSi je že dalj časa opozarjala na slabo finančno situacijo Slovenije, poudarjajo in dodajajo, da se zavedajo težav, a dvomijo, da se jih zaveda opozicija, ki z zavračanjem reform ne ravna odgovorno. "Poenotenje je nujno," so še izpostavili.

V DeSUS zaenkrat še niso komentirali padca BDP v drugem letošnjem četrtletju.