'Slovenski bančni sistem potrebuje varčevanje prebivalstva in podjetij'

Pričakovanja predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja ob znižanju ključne obrestne mere v evroobmočju na 0,75 odstotka in obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri Evropski centralni banki (ECB) na nič odstotkov niso velika. Podobno menijo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

"Ukrepi ECB kažejo na resnost razmer v evropskem gospodarstvu, vendar nižja obrestna mera še ne more zagotoviti bistveno boljših pogojev kreditiranja za slovensko gospodarstvo," so ocenili v GZS. Po njihovem mnenju je sanacija bank vezana na številne druge ukrepe, stopnja zaupanja finančnih trgov do Slovenije pa je odvisna od učinkovitosti teh ukrepov.

"V Sloveniji na kratek rok ni pričakovati velikih sprememb," je povedal Arhar. Po njegovem mnenju bo imelo znižanje ključne obrestne mere v evroobmočju na 0,75 odstotka pozitiven učinek na vse dolžnike, medtem ko povečanja obsega kreditiranja zaradi znižanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov ni pričakovati.

"Znižanje ključne obrestne mere bo imelo pričakujoč pozitiven učinek na vse dolžnike, tako fizične kot pravne osebe, saj je v Sloveniji prek 90 odstotkov vseh kreditnih pogodb takšnih z gibljivo obrestno mero," je dejal. Kot je pojasnil, ima odločitev ECB običajno vpliv na gibanje euriborja, za katerega pa je težko oceniti, kako bo zares reagiral.

Medtem ko se je trimesečni euribor v preteklosti gibal okoli izhodiščne obrestne mere ECB, se to v zadnjih mesecih ni več dogajalo. Od nje, ki je bila do četrtka na enem odstotku, je bistveno odstopal in padel že pod 0,70 odstotka, je povzel Arhar in ocenil, da se bo zaradi četrtkovega znižanja obrestne mere še znižal.

Kako bodo reagirali trgi na znižanje obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov, je prav tako težko predvideti, je nadaljeval. "Zaradi spremembe depozitne obrestne mere ne moreš pričakovati čudežev in tega, da se bo kreditiranje bistveno povečalo," je dejal in dodal, da je pri tem ključno zaupanje, ki se ga ne da kupiti.

Zato je po njegovem veliko vprašanje, ali bodo depoziti, ki se dejansko ne obrestujejo, dovolj močan motiv, ki bi nadomestil pomanjkljivo zaupanje med bankami. Tako bo treba počakati, kolikšen vpliv bo imelo to na oceno medbančnega zaupanja. ECB je sicer govorila o tem, da obstaja velik presežek likvidnosti pri posameznih bankah, vendar ta v veliki meri zaradi nezaupanja ni v funkciji.

Ravno zaradi nezaupanja med bankami so medbančni viri močno omejeni, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu. Tu so možnosti omejene, saj se je dolg prebivalstva povečal in mora ta denar namenjati za poplačilo kreditov, brezposelnost je visoka, dohodki upadajo, je naštel.

Problem Slovenije je še ta, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji, saj se je napoved gospodarske rasti poslabšala. Torej se odpira tudi vprašanje, kako bo to vplivalo na bonitetno oceno. "Tudi, če banka ima vire, bo bolj previdna, saj mora vpliv recesije dodatno upoštevati pri ugotavljanju kreditne sposobnosti," je ponazoril.

Svet ECB je v četrtek v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera je tako prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka.