Slovenske težave: pot v bankrot ali le posledice špekulacij?

Bo Slovenija potrebovala pomoč ali ne? S tem vprašanjem se ne ukvarjajo le številni domači mediji, ampak tudi mediji v tujini. Nemški tednik Wirtschaftswoche je tako danes na svoji spletni strani objavil članek o Sloveniji in našo bančno krizo opisal kot politično krizo. Tri največje banke v državi imajo tržni delež več kot 40 odstotkov, lastnica je država, v vladi pa ni nobenega menedžerja, povzema tednik besede nekdanjega bančnika in avtorja Klausa Schusterja, ki je leta 2006 ustanovil svetovalno podjetje v Ljubljani in ga danes tudi vodi.

Poznavalci države že dolgo opozarjajo na strukturne težave in s tem merijo predvsem na tesne povezave med gospodarstvom in politiko. Pripadniki starih nomenklatur so v času navidezne privatizacije banke v skladu s pravili izropali in denar pospravili v lastne žepe, piše tednik in kot primer navede poslovanje "političnega tajkuna" Bineta Kordeža. Po besedah Herberta Stepica, predsednika uprave Raiffeisen Bank International na Dunaju, ki je svoje dejavnosti v Sloveniji občutno skrčila, gre za "gospodarski anarhizem".

Tednik ob tem poudarja, da je v Sloveniji javni dolg slabih 60 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je v primerjavi z evropskim povprečjem še vedno malo. A dolg bliskovito narašča, saj mora država že nekaj časa banke zalagati z vedno novim kapitalom. K temu dodaja, da je Slovenija pretežno odrezana od kapitalskega trga. Strokovnjaki pričakujejo, da bo na koncu moral vskočiti stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). "Slovenija ima komajda še dostop do kapitalskega trga in bi lahko še letos zaprosila za pomoč," je dejal ekonomist nemške Commerzbank Christoph Weil.

Postopoma postaja živčnih tudi okoli 300 nemških podjetij v Sloveniji. Investicije hromi še birokracija, opozarja časnik. Številni položaji v uradih so politično zasedeni. Kvalifikacije in učinkovitost so pri tem pogosto drugotnega pomena. Številnim uradnim postopkom je nemogoče slediti in so netransparentni. Pridobitev gradbenega dovoljenja lahko tako kdaj pa kdaj traja več mesecev, še piše tednik.

Ob koncu tednik navaja tudi besede neimenovanega dolgoletnega poznavalca države: "Gospa Bratušek trpi za Hollandovim sindromom. Geslo o koncu varčevalne politike je tisto, ki ji je všeč."

Bloomberg: Slovenija (še) ni Ciper

O Sloveniji pa pišejo tudi pri Bloombergu. Ekonomist Tim Judah je za poslovni portal ocenil, da za razpravo, ali bo Slovenija postala naslednji Ciper, stoji "špekulativni kapital". Judah se sklicuje na besede komentatorke Renate Salecl, da se glede krize Slovenije pretirano dramatizira. "Tisti, ki se igrajo s prihodnostjo držav, stavijo na padec držav, kar postane samoizpolnjujoča se prerokba," Judah navaja besede Saleclove. Dodaja, da bomo najverjetneje v nekaj mesecih vedeli, ali ima prav.

Judah navaja, da je slovenski finančni minister Uroš Čufer prejšnji teden spremljal "mučno javno predstavitev" predstavnikov OECD, ki so naslikali neugodno sliko stanja v državi. Očitno je bil slabe volje, opaža ekonomist. Pojasnjuje, da je ministra, ki se je na predstavitvi izognil temu odgovoru, pozneje še enkrat vprašal, ali bo Slovenija naslednja država, ki bo potrebovala pomoč. Menda mu je Čufer jezno odgovoril: "Ne potrebujemo rešilnega paketa. Ne zanima me Ciper. Smo v zadovoljivi situaciji. Prepričan sem, da bomo dosegli dobre rezultate. Kljub turbulencam na trgih lahko počakamo, da se te umirijo."

Judah piše, da so vse od razglasitve neodvisnosti Slovenijo vodili ljudje, ki so se na oblast povzpeli na račun tega uspeha. Za to so se tudi ves čas nagrajevali. Medtem ko je v državi v začetnem povojnem obdobju še vladal nacionalni konsenz glede ciljev – pridružitev zvezi Nato, EU ter območju evra, pa so zatem politiki morda zaspali na lovorikah.

Slovenija je bila primerljivo bogata in večina ljudi je imela visok življenjski standard. S poceni posojili pa so se zadeve začele spreminjati, še posebej zaradi obnašanja podjetij. Slovenija je majhna država, kjer vsi poznajo vse, menedžerji podjetij pa so tako izkoristili politične povezave za njihov odkup. Proces so še olajšale banke v državni lasti, situacija pa je vzpostavila tovariško mrežo med politiko, podjetji in bankami.