Vinarji teran v Sloveniji zaščitili kot kolektivno blagovno znamko

Slovenski vinarji so teran v Sloveniji zaščitili kot kolektivno blagovno znamko, je naznanil predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina Teran Marjan Colja.

"Verjamem, da nam bo ta zaščita omogočila ekskluzivno prodajo slovenskega terana na slovenskem tržišču," je poudaril Colja, ki v prihodnjih mesecih pričakuje, da bodo to dosegli tudi na celotnem trgu EU. "Kolektivna blagovna znamka pomeni, da se v Sloveniji kot teran lahko prodaja samo teran, pridobljen po zakonu o vinu," je pojasnil.

Po objavi v evropskem uradnem listu bo začel trimesečni rok za pritožbe in pripombe, nato pa bo urad za intelektualno lastnino odločil o vlogi. "Če bi uspeli, potem Hrvati svojega vina ne bi več smeli označevati kot teran, tudi na Hrvaškem ne" je še dodal.

"Kolektivna blagovna znamka teran pomeni, da se v Sloveniji kot teran lahko prodaja samo teran, pridobljen po zakonu o vinu in pravilniku o teranu," je pojasnil. Vino, ki teh kriterijev ne izpolnjuje, se v Sloveniji ne sme več prodajati. Izvajanje teh določil sicer nadzoruje tržna inšpekcija, vinarska inšpekcija pa nima pristojnosti.

Slovenija na sodišče EU vložila tožbo zaradi terana

Slovenija je sicer danes na Splošno sodišče EU vložila tožbo proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. S tem spodbija delegirani akt, po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran pod določenimi pogoji uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra.

Kmetijski minister Dejan Židan je pojasnil, da je državno pravobranilstvo na Splošno sodišče EU vložilo tožbo "zaradi ugotovitve ničnosti delegirane uredbe v zadevi teran". V postopku Slovenijo zastopata državno pravobranilstvo in nemški odvetnik Roland Knaak.

Minister je poudaril, da je pravica do zaščite del evropskega pravnega reda, zato bo naredil vse, da se ga spoštuje. Slovenija je namreč tožbo vložila, ker meni, da je izpodbijani delegirani akt iz več razlogov nezakonit in ker bo njegova uporaba povzročila nastanek gospodarske škode za slovenske pridelovalce terana.

Takšne tožbe so po njegovih besedah povsem običajne v evropskem pravnem redu, samo lani je bilo več kot 300 podobnih tožb, od tega 30 tožb držav. "Odvetniki menijo, da imamo močne vsebinske in proceduralne argumente, zato so optimistični," je dejal. Vsebine samega spisa sicer Židan danes ni želel pojasnjevati, saj z morebitnim razkrivanjem ne želi storiti procesne napake.

"Že od začetka vztrajamo, da so se Hrvati z Evropsko komisijo za našim hrbtom pred vstopom v EU to dogovorili, to pa ne sme biti del delovanja neke države ali unije," je poudaril Židan. Med vsebinskimi razlogi pa je navedel, da je popolnoma jasno, da je teran slovensko vino iz sorte grozdja refošk, ki raste na kraški planoti pod posebnimi pogoji. "Samo to je lahko teran," je dejal. Trajanja postopka se ne da napovedati, lahko so zelo dolgi, ali pa tudi krajši od leta dni. V tem času sicer delegirani akt velja.

Odobritev izjeme, ki hrvaškim pridelovalcem omogoča uporabo imena sorte grozdja teran za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši, je po prepričanju Slovenije za potrošnike zavajajoča, ker lahko zmotno menijo, da gre za isti vrsti vina.

Colja je zadovoljen, da je Slovenija vložila tožbo zaradi, kot je prepričan, zelo spornega oz. nedopustnega sprejema delegiranega akta. Ob tem se je zahvalil kmetijskemu ministru in predsedniku vlade Miru Cerarju, da sta jim prisluhnila in se zoperstavila takšnemu načinu delovanja Evropske komisije.

"Evropska komisija si je dovolila grobo napako, ko je z delegiranim aktom povozila legitimno zaščito terana," je poudaril. Spomnil je, da sta delegiranemu aktu nasprotovali tudi Francija in Italija, dve največji pridelovalki vina na svetu. Prepričan je, da bo sodba v prid Slovenije, saj je šlo pri izdajanju delegiranega akta za velike nepravilnosti.

Kaj sledi?

Slovenija je že pri sprejemanju izpodbijanega akta izpostavila številne pomisleke glede postopka njenega sprejemanja in pri tem izpostavljala, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU.

Na vloženo tožbo bo lahko Evropska komisija zdaj podala odgovor, Slovenija pa bo imela možnost nanj dati repliko, ki ji lahko sledi še replika komisije. Po koncu pisnega dela postopka bo sledil del z ustno obravnavo. Postopek se bo zaključil z razglasitvijo sodbe Splošnega sodišča EU, zoper katero je možna pritožba na Sodišče EU, so še pojasnili na ministrstvu.

V Evropski komisiji jemljejo na znanje odločitev slovenskih oblasti, da zadevo napotijo na sodišče, in ponavljajo stališče, da je dostop do Sodišča EU na voljo vsem članicam unije. Ob tem izpostavljajo, da ni nikoli odveč spomniti, da je teran slovenska zaščitena označba porekla, registrirana v EU, kar pomeni, da je to vino zaščiteno pred komercialno uporabo njegovega imena za druga vina.

Vendar pa je teran tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, ki ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla, so v komisiji ponovili svoja stališča.