Pred petimi leti je bil bencin pol cenejši

V četrtem četrtletju 2011 se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s četrtim četrtletjem 2010 realno zmanjšal za 2,8 odstotka. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 se je gospodarska aktivnost zmanjšala za 0,7 odstotka. Po ugotovitvah statističnega urada se BDP zmanjšuje že nekaj zaporednih četrtletij, kar pomeni, da je slovensko gospodarstvo spet v recesiji, če jo opredelimo kot dve zaporedni četrtletji zmanjševanja gospodarske aktivnosti.

Manj smo trošili

Zunanje povpraševanje je tudi v četrtem četrtletju 2011 pozitivno vplivalo na gospodarsko rast, vendar pa je čedalje šibkejše. V zadnjem četrtletju 2011 je bil izvoz blaga in storitev za 3 odstotke višji kot v zadnjem četrtletju 2010, kar je bistveno nižja stopnja rasti, kot so jih pri izvozu beležili v drugi polovici leta 2010 in prvi polovici 2011.

Domače trošenje se je realno spet bolj izrazito zmanjšalo. V četrtem četrtletju 2011 je bilo za 4,4 odstotka manjše kot v četrtem četrtletju 2010. Zmanjšanje je posledica realnega zmanjšanja vseh elementov domačega trošenja. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili manjši za 1,8 odstotka, izdatki države za končno potrošnjo so se zmanjšali za 2,6 odstotka, investicijsko trošenje je bilo manjše za 12,3 odstotka.

Dodana vrednost se je v zadnjem četrtletju 2011 realno zmanjšala v večini dejavnosti. V predelovalnih dejavnostih je bila za 2,6 odstotka manjša kot pred letom, v gradbeništvu za 15,5 odstotka, v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva za 1,5 odstotka, v strokovnih, znanstvenih in podobnih dejavnostih za 0,5 odstotka.

Dodana vrednost se je povečala v skupini dejavnosti pretežno netržnega značaja – javna uprava, izobraževanje, zdravstvo, za odstotek – in v dejavnosti poslovanja z nepremičninami – za 0,5 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila manjša za dva odstotka v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2010.

Februarja je bila 0,6-odstotna inflacija

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin februarja v povprečju zvišale za 0,6 odstotka, predvsem zaradi podražitve sadja, zelenjave, tekočih goriv in elektrike. Naftni derivati so se v samo dveh mesecih tega leta podražili za 5,6 odstotka, v februarju so dosegli nove najvišje cene. Kurilno olje je tako za 86,6 odstotka dražje kot pred petimi leti, neosvinčeni 95-oktanski bencin pa za dobrih 50 odstotkov. Februarja so se sicer cene tekočih goriv zvišale za skoraj tri odstotke, prav tako cene daljinske energije, medtem ko se je plin podražil za dobra dva odstotka, elektrika pa za 1,6 odstotka.

Hrana in brezalkoholne pijače so se februarja v povprečju podražili za 0,8 odstotka, pri čemer so cene zelenjave poskočile kar za 7,5 odstotka in sadja za 5,5 odstotka. Brezalkoholne pijače so se podražile za 1,1 odstotka, alkoholne pa 0,9 odstotka. Kruh in izdelki iz žit so bili za 1,6 odstotka cenejši kot januarja. Februarja so statistiki zabeležili znižanje cen obleke in obutve, namreč za 0,9 odstotka, cene v skupini zdravje ter raznovrstnega blaga in storitev pa so se znižale za po 0,1 odstotka.

Bo letos še slabše?

Po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča so jih podatki statističnega urada negativno presenetili. Dodal je, da jih je to utrdilo v prepričanju o potrebnosti prilagoditve javne porabe. Zatrdil pa je, da so rezerve. Kako bo varčevala vlada?

Na Uradu za makroekonomske analize (Umar) opozarjajo, da izstopa padec končne domače potrošnje. Močan, 1,8-odstoten upad trošenja gospodinjstev v zadnjem četrtletju je spremljal še večji padec trošenja države, ki je bil manjši za 2,6 odstotka, kar je posledica varčevalnih ukrepov v zadnjih mesecih lanskega leta. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je Slovenija v času krize beležila enega največjih padcev gospodarske aktivnosti v Evropski uniji.

Negativna gibanja medtem povečujejo tveganja glede gospodarske aktivnosti v letošnjem letu. "Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju, večji upad slovenske gospodarske aktivnosti od pričakovanega ob koncu lanskega leta in napovedana fiskalna konsolidacija povečujejo tveganja, da bo gospodarska rast upadla tudi v letošnjem letu," je opozoril direktor Umarja Boštjan Vasle.

Recesija, ker ni bilo reform?

Ekonomisti so pričakovali recesijo, med razlogi pa navajajo nesprejem strukturnih reform v letu 2011. Po besedah Aleša Ahčana podatki potrjujejo zgodbo, na katero ekonomska stroka opozarja že dalj časa. "Slovenija je na račun izostanka strukturnih reform (predvsem pokojninske, zdravstvene in davčne) nekonkurenčna. V sedanjem času, ko še vedno prevladuje kreditni krč in ni na voljo poceni denarja, s katerim bi lahko stimulirali povpraševanje, smo ob visokih stroških dela obsojeni na počasno zaostajanje za najuspešnejšimi državami EU."

Ekonomist Rasto Ovin meni, da je vnovičen zdrs v recesijo odraz najprej neustreznega načina financiranja, s katerim smo podpirali hitro rast pred krizo. "Zaradi tega procesi razdolževanja sedaj črpajo kapital iz investicij. Tu pa je še dejstvo, da so v lanskem letu poskusi strukturnih reform padali eden za drugim, zaradi česar so se skozi leto slabšali pogoji našega zadolževanja v tujini. Tako nam ni pomagala niti razmeroma visoka rast v Nemčiji, ki je preko našega izvoza tradicionalno podpirala rast našega bruto domačega proizvoda."

Dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor je že ob nastopu krize napovedal, da pričakuje obliko dvojnega V. "In to se sedaj dogaja. Predvsem, ker tako kažejo tudi modeli, ki so uporabni za strukturo gospodarstva, kot ga imamo kot predvsem dobavitelji končnim proizvajalcem. Napovedi za naprej pa so precej odvisne od tega, kako bo sedaj reagirala ekonomska politika," je poudaril. Jože Damijan je dejal, da je bilo po negativni rasti BDP v tretjem četrtletju, glede na trende držav v evroobmočju, ki so naše največje zunanjetrgovinske partnerice, mogoče pričakovati padec BDP tudi v četrtem četrtletju. Nekoliko presenetljiv je po njegovem mnenju le dramatičen obseg upada gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!