Slovenija pod drobnogledom evropske komisije
Evropska komisija bo preverjala makroekonomsko stanje Slovenije. Kot pravi minister Šušteršič, je v poročilu komisije naša država izpostavljena zaradi zadolženosti zasebnega sektorja, ki se je kopičila predvsem v času pred krizo.
Evropska komisija bo v začetku marca na obisku v Sloveniji preverila njeno makroekonomsko stanje. Obisk sodi v sklop poglobljene analize, ki jo zaradi tveganj glede makroekonomskih neravnovesij po oceni komisije potrebujejo nekatere članice EU.
Razlogi za poglobljeno analizo stanja v Sloveniji so po navedbah komisije "hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim naraščanjem stroškov dela na enoto proizvoda, zadolženosti v zasebnemu sektorju in cen nepremičnin" ter "visoko zadolženi bančni sektor, ki je pod občutnimi pritiski, saj je gospodarstvo v zgodnji fazi težkega procesa razdolževanja".
Poročilo komisije je po mnenju slovenskega ministra za finance Janeza Šušteršiča "zelo uravnoteženo, pošteno in transparentno, saj temelji na sistemu jasno opredeljenih indikatorjev, ki so za vse države enaki". "Seveda pa številke ne povedo vsega in temu je namenjen obisk," je dejal Šušteršič.
Pojasnil je, da je bila Slovenija v poročilu izpostavljena zaradi zadolženosti zasebnega sektorja, ki se je kopičila predvsem v času pred gospodarsko krizo in potem ostala na kritičnih ravneh, ker ni več novih posojil, ki bi omogočala hitrejše razdolževanje podjetij. Pri tem je minister dodal, da gre za povprečje indikatorjev za zadnja tri leta, kar je še zlasti pomembno za indikator, ki govori o stroških dela na enoto proizvoda.
V Sloveniji se namreč po njegovih besedah na tem področju še vedno pozna učinek visoke rasti plač v javnem sektorju v obdobju, ko je bila uveljavljena plačna reforma, sicer pa so podatki o rasti plač v zadnjih dveh letih zelo zmerni tako v zasebnem kot javnem sektorju, kjer so praktično zamrznjene, tako da se vrednost tega indikatorja izboljšuje. "To so stvari, ki jih bomo lahko komisiji predstavili, in glede na to, koliko bodo ti argumenti prepričljivi, bo potem komisija opredelila stališče, kakšni ukrepi so v Sloveniji potrebni," je pojasnil Šušteršič.
Poleg Slovenije je komisija izpostavila še enajst članic Unije, katerim po njeni oceni grozijo škodljiva makroekonomska neravnovesja, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali prenapihnjene cene premoženja. To so Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Španija, Švedska in Velika Britanija.
Glasuj
Prvič je bilo jasno povedano , kdo je kriv za našo zgubo !!!
Jaz sem že takrat opozarjal , da bomo morali te kredite vračati državljani , pa so mi pametni " desnosučni guruji komentiranja " razlagali , da je razlika med državnim in privatnim zadolževanjem !!
No , zdaj naj se pa Janez izkaže . Kreditov praviloma NI , če pa so , so pa zelo dragi !!
Janez , čakamo !!!
Pomeni v času konjukture in seveda ob Collateralized Debt Obligation – CDO (neke vrste zavarovanja dolžniških obveznosti-vse povprek, na koncu pa plačuje država z dotiskovanjem denarja ali novo izposojo,sedaj brez jamstev-ravnokar spremljamo primer Grčije...), ki je svet v »sveti laži« pred pretnjo terorizma pripeljala v stanje, katero psihologija imenujejo »depresija«...
Namreč v času ustvarjanja »svete laži«, je Bush-eva administracija potrebovala podporo množic (preiskušen recept še iz časa Nacizma-veliko obljub o blagostanju in svetli prihodnosti, vendar vse skupaj pogojevano z potrebo po vojni-kolateralna žrtev pa vedno večina...), ki jo je pridobila s tako imenovanim novim boom-om, na osnovi (po)polne uslužnosti pri dodeljevanju posojil (kreditov) vsem in slehernemu, seveda po ključu večini malo, manjšini ogromno...Vsi zadovoljni, ker se je delilo vse povprek in gradilo, da se je kar kadilo (samo v Dubai-u je bilo v času konjukture stacioniranih 80% vseh gradbenih žerjavov sveta...) in tudi pri nas ni bilo nič drugače...
Nastopaštvo Janševe vlade, ki je vsled štiriletnega mandata »pol leta« celo vodilo in meglilo EU, je bilo nenaravno in izčrpljujoče za celotno gospodarstvo. Le to ni imelo nikakršnih razvojnih vizij, imelo pa je špekulativno vizijo hitrega zaslužka, po vzorcu ZDA, po vzorcu najema »hipotekarnih kreditov« in to z zastavo-jamstvom, ki ni ničesar jamčilo... Rezultat Janševe vlade se je, takoj po septemberskem (2008) razpadu ameriškega finančnega, začel kazati v najtemnejši možni različici, vendar pa so volitve in njegov sestop z oblasti, (nova Pahorjeva vlada enostavno ni dojela v kaj se spušča-euforija je hudič, le poglejte na nogometne stadione pa boste videli...) preprečili »izkaz« njegovega resničnega vodenja tako, da je kaj kmalu lahko pričel z početjem, kateremu je edino vešč: »konstruktom rušiti po sistemu laži in to vse dokler laž ne postane resnica!« In uspelo mu je:«Ponovno vlada!«
Kaj pa sedaj g.Minister Šušteršič???
Vaša zgornja ugotovitev je dejstvo, ki ga že dolgo poznate pa vendar vstopili v igro, ki se ji reče »volk in sedem kozličkov«; postavlja se samo vprašanje, kdo je tukaj volk:« ali so to morda, le kozlički: Erjavec, Žerjav, Novakova, Virant ??? ali pa je v resnici volk samo eden: Janez Janša????? Čas bo odgrnil zastor in dež bo spral umazanijo in slika bo kmalu popolnoma jasna!!!
»Makroekonomsko stanje Slovenije, je zapuščina »konjukture« in je porazna-tako se stvari reče!«
Pri nas ni "politične volje" za to.





















