Slovenijo primerjajo z Italijo

"Dejstvo je, da je obrestna mera na dolgoročno obveznico v zadnjih dneh občutno porasla. Razloge gre pripisati zaskrbljenosti finančnih trgov zaradi vpliva krize v Italiji, visoki stopnji splošne negotovosti finančnih trgov in vnovični zavrnitvi interventnega zakona, saj jih ni mogoče pripisati sicer relativno ugodnim kazalcem glede državnega dolga in primanjkljaja," so po srečanju, namenjenem preučitvi okoliščin spremembe obrestne mere na dolgoročno obveznico Slovenije sporočili iz kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, ki opravlja tekoče posle.

Sestal se je s pristojnimi ministri in finančnimi strokovnjaki. Ugotovili so, da je obseg zadolžitve za financiranje državnega proračuna za prihodnje leto zadosten brez izdaje novih dolgoročnih instrumentov. Vseeno se je Pahor odločil, da bo s sodelavci v naslednjih dneh opravil neformalne pogovore s socialnimi partnerji, upokojenci in političnimi strankami glede možnosti priprave paketa ukrepov, ki bi jih poslanci obravnavali še pred koncem letošnjega leta.

"Slovenija na slabšem kot Italija"

Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice sicer še vedno vztraja nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki ne omogoča več vzdržnega zadolževanja, je povedal Jernej Kastelic iz NLB. Obrestne mere na slovenske obveznice tako za zdaj ne sledijo padcem zahtevane donosnosti na italijanske desetletne državne dolžniške vrednostne papirje.

Slovenija je trenutno na slabšem kot Italija in Španija, je opozoril. Zahtevana donosnost na italijanske obveznice je namreč trenutno pri 6,42 odstotka, na španske obveznice pa pri 5,85 odstotka, medtem ko je slovenska pri 7,10 odstotka.

Ker je položaj v Sloveniji navadno slab, ko je tudi na tujih trgih, in da se izboljšuje, ko gre na bolje tujini, je tokrat po Kasteličevih besedah mogoče govoriti o negativnem presenečenju. Meni tudi, da Slovenija v zadnjem dogajanju predstavlja "postransko škodo, saj so nas vsi začeli primerjati z Italijo".

Kot je tudi opozoril, so Italijani in Španci "na boljšem" tudi, ker njihove državne dolžniške vrednostne papirje odkupuje Evropska centralna banka, medtem ko slovenskih ne. K sedanjemu stanju je negativno prispevala tudi zavrnitev interventnega zakona, je poudaril in dodal, da položaj Slovenije vendarle ni tako problematičen, kot se zdi.

Kastelic pričakuje, da bo za umiritev obrestnih mer na slovenske obveznice potrebnega še nekaj časa. Če se bo stanje še naprej umirjalo, se bo priključila tudi Slovenija, je prepričan. Poleg splošnega stanja se bodo morale naprej premakniti tudi stvari pri nas, kar je mogoče pričakovati šele po volitvah, je sklenil.