Korupcija in podkupovanje sta v evropskem gospodarstvu običajna praksa. Neslavna rekorderka v Evropi pa je Slovenija, kjer je kar 96 odstotkov menedžerjev odgovorilo, da je korupcija v državi običajna praksa, razkriva raziskava svetovalnega podjetja Ernst&Young, ki jo danes povzema nemški dnevnik Die Welt.
Sloveniji sledita Hrvaška z 90 odstotki in Ukrajina s 85 odstotki. Najmanj naj bi bila korupcija razširjena v Švici, kjer je samo 10 odstotkov menedžerjev ocenilo, da je podkupovanje v gospodarstvu običajna praksa. Evropsko povprečje je 39 odstotkov.
Skupno je 57 odstotkov vprašanih priznalo, da je praksa korupcije razširjena v njihovi državi, a jih je hkrati samo 26 odstotkov dejalo, da je splošna praksa, da je za pridobitev pogodb v njihovi panogi potrebna podkupnina. V Sloveniji je takšno oceno dalo 46 odstotkov vprašanih.
49 odstotkov prodajnega osebja pa je v raziskavi hkrati ocenilo, da protikorupcijska politika njihovega podjetja ni relevantna za njihovo delo.
"Podkupnine so v številnih državah še vedno običajne," poudarja vodja oddelka za preiskavo goljufij in sporov pri Ernst&Young Stefan Heissner. Ob tem opozarja, da lahko korupcijske afere ogrožajo obstoj podjetij.
Večina podjetnikov je sicer v raziskavi priznala, da se povečuje pritisk izpolniti cilje investitorjev ali lastnikov ter povečati finančne uspehe. Najbolj to občutijo na Irskem, kjer je 80 odstotkov navedlo, da čutijo tovrstni pritisk. Slovenija se je s 67 odstotki uvrstila na deveto mesto, za Norveško (74 odstotkov) in Grčijo (66 odstotkov). Na zadnjem mestu je Turčija z 32 odstotki.
V raziskavi so sodelujoče tudi povpraševali, ali v podjetju prirejajo poslovne bilance, da bi tako izkazali boljše finančno stanje podjetja, kot je v resnici. Pri tem se je Slovenija s 66 odstotki uvrstila na drugo mesto, za Nigerijo (68 odstotkov) in pred Rusijo (61 odstotkov). Na zadnjem mestu je Finska s sedmimi odstotki.
Avtorji raziskave ob tem izpostavljajo, da je možnost za neetično ravnanje velika, če so na kocki osebni prejemki, hkrati pa menedžerji neposredno občutijo pritisk po dobrih rezultatih.
Slab odziv slovenskih podjetij
V Društvu Integriteta – Transparency International Slovenia nad izsledki raziskave niso presenečeni, saj so že skozi raziskavo Nacionalni sistem Integritete ugotovili, da so slovenska podjetja izpostavljena korupcijskim tveganjem, kjer je zelo prisoten tudi vpliv politike, ki omogoča "ujetost države".
"Razočarani smo nad aktivnostmi, ki jih podjetja namenijo za zagotavljanje poštenega in etičnega poslovanja. Pričakovali bi večjo angažiranost pri zagotavljanju večje integritete, transparentnosti in protikorupcijskega udejstvovanju znotraj podjetij," pravi predsednica Društva Integriteta Simona Habič.
So pa v društvu z namenom ozaveščanja o etičnem in čistem poslovanju v preteklih mesecih izvedli projekt "Do poslovne odličnosti z vzpostavitvijo mehanizmov integritete". Po besedah Habičeve je bil odziv podjetij izredno slab.
KOMENTARJI (623)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.