Švica je mesto najbolj konkurenčne države na svetu zasedla sedmo leto zapored v najnovejšem poročilu o svetovni konkurenčnosti ugotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF). Letos je v ocenjevanju različnih področij prejela skupno 5,76 točke od sedmih možnih. Drugo mesto je ohranil Singapur, na tretjem sledijo ZDA.
Slovenija, ki je na lestvici lani izgubila osem mest, je tokrat s skupno oceno 4,28 točke pridobila 11 mest. Najslabšo oceno si je prislužila na področju razvitosti finančnega trga in v sklopu pri ocenjevanju dostopa do kreditov. Najboljšo oceno pa je dobila na področju zdravstva in izobraževanja.
Država je dobre ocene dobila še na področju visokošolskega izobraževanja in šolanja, infrastrukture, tržne učinkovitosti, tehnološke razvitosti in učinkovitosti trga dobrin. Slabše ocene pa je dobila pri ocenjevanju velikosti trga in inovacij, institucij in učinkovitosti trga dela in makroekonomskega okolja.
Od četrtega do 10 mesta na lestvici so se uvrstile Nemčija, Nizozemska, Japonska, Hongkong, Finska, Švedska in Velika Britanija, izhaja iz poročila, objavljenega na spletni strani WEF. Sledile so Norveška, Danka, Kanada, Katar, Tajvan, Nova Zelandija, Združeni arabski emirati, Malezija, Belgija in Luksemburg.
Francija se je uvrstila na 22. mesto, Avstrija na 23. mesto, Kitajska na 28. mesto, Italija na 43. mesto, Brazilija na 75. mesto, Hrvaška na 77. mesto. Pred Slovenijo sta se neposredno poleg Ruande uvrstili še Vietnam in Mehika, za državo pa so Makedoniji sledile Kolumbija, Oman in Madžarska.
Letošnje poročilo WEF na splošno ugotavlja, da je svetovna gospodarska rast kljub naporom, da bi jo pognali, ostaja nizka. Stopnja brezposelnosti vztraja na visoki ravni. WEF zato države poziva k reformam za večjo produktivnost.
Sedem leto po začetku svetovne finančne krize je okrevanje manj zdravo, bolj negotovo in daljše, kot je bilo pričakovati. Gospodarske razmere pa otežujejo še krizna žarišča po svetu, kot so Ukrajina, Bližnji vzhod in begunska kriza. Visoka brezposelnost ne prinaša le manjšega povpraševanja, temveč tudi izgubo znanj in izkušenj določenega segmenta delovne sile in naraščajoče nezadovoljstvo.
Počivalšek: Delali bomo za večjo konkurenčnost, ne za boljše ocene
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je poudaril, da bodo za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva ključni predvsem ukrepi na treh področjih: administrativne ovire, stroški dela in delovna zakonodaja. "To bomo delali, da bo naše gospodarstvo bolj konkurenčno, ne pa da bodo naše ocene boljše," je dejal v komentarju na lestvico WEF.
"Te uvrstitve me zanimajo, kolikor so dodaten pritisk, da delamo tisto, kar moramo narediti – ustvarjati pogoje za boljšo konkurenčnost," je povedal Počivalšek.
Druga točka je zmanjšanje stroškov dela. "A ne tistega, dela, ki pripada delavcem, ampak tistega deleža, ki si ga odreže država," je poudaril minister.
Po letih krize se je trend obrnil v gospodarsko rast. "To ne pomeni, da lahko začnemo sanjati in delati na delitvi, ampak da imamo pogoje za strukturne reforme," je dejal. Njegovo ministrstvo tako pripravlja zakon o nagrajevanju delavcev iz dobička, ostalo delajo na finančnem ministrstvu.
Počivalšek je spomnil, da smo pri stroških dela konkurenčni v spodnjih plačilnih razredih, manj pa v zgornjih. "Rešitve se bodo iskale v okviru zmanjšanja obremenitev v zgornjih razredih," je pojasnil.
Tretje področje pa naj bi prineslo bolj fleksibilno delovno zakonodajo, ki bi vodila v več zaposlitev za nedoločen čas. "Verjamem, da bomo na vsakem od teh treh področij naredili kak korak naprej za to, da bodo take ali drugačne ocene v prihodnosti boljše," je dejal Počivalšek.
Umar: Konkurenčnost glede na začetek krize še vedno precej nižja
Slovenija je v letošnjem letu po več letih padanja precej izboljšala uvrstitev na lestvici konkurenčnosti, a še naprej ostaja ena izmed držav, ki so po začetku krize najbolj poslabšale svoj položaj na lestvici, opozarja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Izboljšani rezultati Slovenije na lestvici WEF so predvsem posledica ugodnejših makroekonomskih in javnofinančnih kazalcev ter nekaterih izvedenih ukrepov v zadnjih dveh letih – reforma trga dela, pokojninska reforma ter začetek prestrukturiranja bančnega in podjetniškega sektorja. Na rezultate raziskave močno vplivajo anketna vprašanja, kjer so se letos odgovori v veliki meri izboljšali, kar gre pripisati boljši percepciji gospodarstvenikov glede poslovanja v Sloveniji, ugotavljajo na Umarju.
Kljub letošnjemu izboljšanju pa Slovenija še naprej ostaja ena izmed držav, ki so po začetku krize najbolj poslabšale svoj položaj na lestvici. To je bila predvsem posledica večjega pesimizma gospodarstvenikov v preteklih letih glede gospodarskih in političnih razmer kot v drugih državah.
Poročilo navaja, da so glavne ovire za poslovanje podobne kot v preteklih letih – omejevalna delovna zakonodaja, učinkovitost države in njenih institucij in visoke davčne stopnje. Pomembna ovira za poslovanje ostaja tudi dostop do financiranja, kar se tudi kaže v zelo nizkih uvrstitvah Slovenije pri kazalnikih, ki kažejo razvitost finančnih trgov. V skladu s pričakovanji pa se je po začetku sanacije bančnega sistema uvrstitev pri večini teh finančnih kazalnikov izboljšala.
Na nekaterih omenjenih področjih so bile nekatere spremembe že izvedene ali so v pripravi. Kratkoročno je med pomembnejšimi izzivi zagotovitev virov financiranja za zagon zasebnih investicij, na splošno pa je za izboljšanje uvrstitve pomembno izboljšanje učinkovitosti države in njenih inštitucij za sprejemanje razvojnih odločitev in njihovo izvedbo, še zaključujejo na Umarju.
KOMENTARJI (900)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.