'Slovenija kot stara devica, ki bi rada z nekom spala, a ne zares'

Znano je, da se ljudje spremenimo šele, ko smo soočeni z nevarnostjo. Enako velja za družbe, k spremembi jih prisilijo šele krize.

Slovenija pa najhujše krize po 2. svetovni vojni ni izkoristila za kakršne koli spremembe, opozarja glavni ekonomist Saxo banke Steen Jakobsen. Nekako smo preživeli s tem, da smo se do vratu zadolžili. Zdaj, ko so prišli boljši časi, pa za temeljite reforme preprosto zmanjka politične volje. Dobri časi, na katere se zanašamo, pa so varljivi, še dodaja Jakobsen.

Trenutno nam gredo na roko poceni energija in rekordno nizke obrestne mere pri zadolževanju. Ne glede na to, da si naša politika rada pripisuje zasluge za to, je poceni denar predvsem posledica dejstva, da so svetovne centralne banke, predvsem ameriški FED, zadnja leta tiskale rekordne količine denarja. A ravno v trenutku, ko se je tega lotila tudi Evropska centralna banka, naj bi FED začel dvigovati obrestne mere, kar bo podražilo tudi naše zadolževanje.

Skratka, dobri časi ne bodo trajali večno, brez sprememb pa nas bo prihodnja kriza močno udarila, svari danski ekonomist. Na udarec pa se lahko kar pripravimo, kajti v Sloveniji opaža odpor do kakršnih koli sprememb.

Danski ekonomist se nam, brez dlake na jeziku, smeji, saj pravi, da za nas povsem velja star balkanski vulgaren izrek "Očeš, da se je*eš, ali nečeš, da ti uđe." Namesto ambiciozne vizije za prihodnost je Slovenija vpeta v preteklost, nesposobna sprejemati odločitve.

In odločiti bi se morali o marsičem. Imamo nevzdržen pokojninski sistem, zdravstvu zmanjkuje denarja, leto za letom izigravamo Bruselj, ko kršimo lastne zaveze. Srečo imamo, da se evropski uradniki ukvarjajo z bolniki z evropske periferije. Slovenija pa kar sama rine tja. Namesto, da bi sprejeli nujne ukrepe, o katerih tudi sami govorimo že leta, mi ad hoc sprejemamo zakone, ki povzročajo še več težav, ali jih nato razveljavi ustavno sodišče, zvišujemo davke in dušimo gospodarstvo. Zato tudi ne preseneča, da je Slovenija prav na repu seznama držav, glede na to koliko tujih investicij pritegnemo.

Nasprotno pa smo na prvem mestu po tem, kolikšen del gospodarstva je v lasti države. In tu še dodatno izgubljamo, denar ki bi ga dobili od kupnine, bi lahko vložili v kaj bolj donosnega, namesto,d a podpiramo izgubarska podjetja in banke, ki ustvarjajo rekordne količine slabih posojil.