Več vzhodnoevropskih držav, kamor avtorji študije prištevajo tudi Slovenijo (pravzaprav v regijo, ki jo imenujejo Vzhodna Evropa in Srednja Azija), se presenetljivo dobro odreže na področju ekonomske kompleksnosti.
Ekonomska kompleksnost označuje raven produktivnega znanja, vsebovanega v izvoznih produktih, Slovenija pa se nahaja na 10. mestu za Veliko Britanijo (9.), Češko (8.), Singapurjem (7.), Finsko (6.), Avstrijo (5.), Švedsko (4.), Švico (3.), najboljši v tem merilu pa sta Nemčija (1.) in Japonska (2.).
Kot rečeno, merilo ekonomske kompleksnosti upošteva raven produktivnega znanja, vsebovanega v produktivnih strukturah teh držav, ki proizvajajo in izvažajo veliko sofisticiranih dobrin. V Zahodni Evropi se po tem merilu najslabše odrežeta Portugalska (35) in Grčija (53), državi, v katerih visokih dohodkov ni mogoče pojasniti niti z njihovo ekonomsko kompleksnostjo niti z njihovimi naravnimi resursi.
Avtorji Atlasa ekonomske kompleksnosti trdijo, da je njihova študija desetkrat točnejša v svojih napovedih gospodarske rasti v desetletnem obdobju kot pa indeks globalne konkurenčnosti, ki ga pripravlja Svetovni ekonomski forum. Študijo Atlas ekonomske kompleksnosti so ustvarili raziskovalci iz Centra za mednarodni razvoj pri Harvard Kennedy School in medijski laboratorij Massachusetts Institute of Technology.
Lestvica držav, pri katerih je po trditvah avtorjev pričakovati največjo gospodarsko rast bruto družbenega proizvoda (BDP) na posameznega prebivalca, so Kitajska (1.), Indija (2.), Tajska (3.), ki jim sledijo Belorusija (4.), Moldavija (5.), Zimbabve (6.), Ukrajina (7.), Bosna in Hercegovina (8.), Panama (9.) in Mehika (10.). Osnova te projekcije je razkorak med ravnijo kompleksnosti gospodarstev teh držav in ravnijo prihodkov na prebivalca.
V teh državah je trenutna raven produktivnega znanja neobičajno visoka glede na raven zaslužka, zaradi česar naj bi standard v teh državah rasel hitreje od drugih. Slovenija je glede na pričakovano rast BDP na 49. mestu. Avtorji študije napovedujejo, da bo povprečni prebivalec Slovenije leta 2020 zaslužil nekaj več kot 23.000 evrov (v primerjavi z nekaj več kot 17.000 evri leta 2009).
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.