Koliko Slovencev dela v 'obljubljeni' Nemčiji in kaj počnejo? Medtem nemški urad za delo: Slovenski delavci - dobrodošli

Številni delo v tujini iščejo preko iskalnika Eures, ki takoj preišče vsako vključeno nacionalno podatkovno bazo delovnih mest. Zainteresiranim pri iskanju pomagajo tudi Euresovi svetovalci.

Na slovenskem Zavodu za zaposlovanje, ki je del projekta, so nam pojasnili, da slovenski iskalci zaposlitve največkrat sprašujejo po zaposlitvenih priložnostih v Avstriji - zaradi bližine, več možnosti za zaposlitev in boljših delovnih pogojev, Nemčiji, Veliki Britaniji, ki jim je blizu zaradi poznavanja angleškega jezika, Italiji, mnogi pa bi se radi odpravili tudi v Skandinavijo.

"Iskalci zaposlitve največ povprašujejo svetovalce Eures za dela v turizmu, gostinstvu, tudi za  različna sezonska dela. Iščejo tudi delo v proizvodnji, različna preprosta dela ter delo v prodaji," so pojasnili.

Žal pa so tudi razmere na evropskem trgu dela v marsičem podobne tistim na slovenskem in mnogi, za katere dela ni doma, tega težko najdejo tudi čez mejo: "Velik interes je zlasti med mladimi z družboslovno izobrazbo, ki sicer dobro obvladajo tuje jezike, vendar pa je v  teh poklicih manj zaposlitvenih možnosti in velika konkurenca tudi v večini drugih držav."

Na drugi strani pa med tujci, ki bi prišli na delo v Slovenijo, ni prav velikega interesa: "Na svetovalce Eures se tujci iz drugih EU držav v zadnjih letih manj pogosto obračajo za delo v Sloveniji. Po izkušnjah svetovalcev Eures so to večinoma zakonci ali partnerji slovenskih državljanov ali delavci iz drugih EU držav, ki so že dlje časa v Sloveniji in so ostali brez zaposlitve."

Portal Eures sicer upravlja Evropska komisija, prosta delovna mesta objavljajo posamezne države članice: "Preverjanje delodajalcev poteka na nacionalni ravni. Če se zaznajo kakršnekoli nepravilnosti, Evropska komisija opozori uporabnike Eures portala in odpravi nepravilnosti. Uporabniki pa imajo tudi možnost prijave nekorektnih oglasov za prosto delovno mesto preko Eures portala."
Domači svetovalci Eures sicer  niso prejeli nobenih informacij o nepravilnostih glede zaposlovanja v tujini.

Preden odidete: informirajte se!

Ovire pri iskanju zaposlitve v tujini so po izkušnjah svetovalcev Eures predvsem neznanje tujega jezika, neprimerna kvalifikacija in postopki vrednotenja izobrazbe za regulirane poklice.

Kot pravijo, je priporočljivo, da se iskalec zaposlitve pred odhodom v tujino pozanima o delovnih in življenjskih pogojih v drugi državi članici. Informacije lahko najde na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje ali Eures portala, obišče seminar Eures, lahko pa se oglasi tudi pri svetovalcu Eures. Na družbenih omrežjih obstajajo tudi različne skupine Slovencev, ki delajo v tujini in tako lahko iskalci zaposlitve dobijo informacije iz prve roke.

V vsaki državi sicer veljajo  specifična pravila iskanja zaposlitve. Nekaj teh so zbrali v knjižici "Pripravljeni na selitev?", kjer lahko iskalci zaposlitve najdejo konkretne nasvete, kako iskati zaposlitev po posameznih državah.
"Razlika pri iskanju dela v tujini je predvsem v času, ki je potreben za pripravo dobre predstavitvene dokumentacije v tujem jeziku, načinih preverjanja delodajalcev ter uporabe spletnih komunikacijskih orodij -  na primer Skype za zaposlitveni razgovor ...," razlagajo svetovalci. Eures omrežje sicer deluje v 32 evropskih državah.

Nemški urad za delo: Delavci iz Slovenije prisrčno dobrodošli

Ker Nemčija očitno spada med najbolj zaželene države med slovenskimi iskalci zaposlitve, ki razmišljajo o delu v tujini, smo poklicali na njihov urad za delo.

Kot so nam povedali, je bilo junija 2015 v Nemčiji zaposlenih 9.835 Slovencev, kar sicer predstavlja 0,03 odstotka vseh zaposlenih v Nemčiji. Rast zanimanja Slovencev za delo pri njih pa beležijo predvsem od leta 2010. V obdobju od 2010 do 2015 se je namreč število slovenskih delavcev v Nemčiji povečalo za kar 39,4 odstotka.

In kaj v Nemčiji Slovenci najpogosteje počnejo? Kot kažejo številke, jih 2.052 dela v predelovalni industriji, po več kot 1000 pa še v gradbeništvu, trgovini, storitvenih dejavnostih ter zdravstvu in socialnem varstvu.

Za Slovence, ki v Nemčiji iščejo delo sicer na njihovem trgu dela ne obstajajo nobene omejitve. Tistim, ki želijo pri njih iskati delo pa svetujejo, da to storijo preko urada za delo ali portala Jobbörse.de.

In kot dodajajo: "Na podlagi pomanjkanja delovne sile so delavci iz Slovenije prisrčno dobrodošli."

Kot povsod drugod tudi v Nemčiji obstajajo področja, kjer je ponujene delovne sile preveč, in področja, kjer je delovne sile občutno premalo.

Tako iščejo različne profile strokovnjakov s področja naravoslovja, informacijske tehnologije ... Zaželeni so vsi, ki lahko s svojim znanjem pripomorejo k inovacijam, izboljšavam v industriji in razvoju novih produktov.

Iščejo tudi inženirje s področja strojegradnje, avtomobilizma in elektrotehnike.

Na drugi strani ocenjujejo, da je v nemškem zdravstvenem sistemu prostora za 5000 novih zdravnikov, zaradi vse starejše populacije pa iščejo tudi medicinske sestre, negovalce in druge zdravstvene delavce. Tako denimo ocenjujejo, da bodo do leta 2025 potrebovali do 152.000 negovalcev.

Iskani pa so tudi drugi poklici delavcev s poklicno izobrazbo za dela v gradbeništvu, avtomobilski industriji ...

Kljub temu, da je zaposlenih toliko Nemcev in pri njih gostujočih delavcev kot že dolgo ne, so nemška podjetja pri prognozah za leto 2016 vseeno precej previdna. IW-Institut, katerega študijo povzema Wirtschaftsblatt, razkriva, da so med razlogi, zaradi katerih je optimizem proti koncu leta 2015 strmo padal, na eni strani zunanji razlogi - svetovne politične in gospodarske razmere so trenutno precej turbulentne, rastoča gospodarstva Kitajske in Brazilije pa tudi Rusije stagnirajo, nova "hladna vojna"med Rusijo in Zahodom vzbuja nelagodje. Med domačimi razlogi pa so v študijo zajeti podjetniki dejali, da jih skrbi razplet begunske krize.

Naraščajoč nemški pesimizem je sicer konec leta precej odmeval, o strahovih Nemcev pred letom 2016 so se obsežno razpisali njihovi mediji. Wirtschaftsblatt je tako iz študije IW-Instituta še povzel, da je spomladi še tretjina nemških podjetij računala na rast izvoza, konec leta le še četrtina. S 43 na 38 odstotkov je padlo tudi število podjetij, ki računajo na višjo proizvodnjo kot leta 2015. Da bodo zaposlovali so raziskovalcem dejali v 28 odstotkih podjetij, da v načrtu nimajo nič takšnega pa 17 odstotkov.

Nemški inštitut Ifo sicer vseeno napoveduje, da bo 2016 v Nemčiji dobro leto. Šibkosti v izvoznem povpraševanju pa naj bi nadomestila večja domača poraba.

Španija okreva, nova delovna mesta tudi v Italiji

Medtem obstajajo evropske države, ki bodo letos ustvarile še več novih delovnih mest kot Nemčija. Če bi naj Nemci trenutnemu seznamu delovnih mest dodali še okoli 159.000 novih, naj bo po analizi EY, ki jo je pred kratkim objavil nemški Die Welt, še več zaposlovali V Španiji in Italiji.

V Španiji naj bi ustvarili kar 377.000 prostih delovnih mest, v Italiji pa 241.000, kar kaže na učinkovito okrevanje držav, ki sta bili med tistimi, ki jih je gospodarska kriza prizadela najhuje. Pozitivna gibanja na trgu dela EY napoveduje tudi Portugalski, Franciji in Irski, ki so se prav tako spopadale s krizo.

Statistika z napako: Evropa povrnila okoli 40 odstotkov delovnih mest, ki so izginila v času krize

Evropska centralna banka ECB sicer ocenjuje, da se je v Evropi po letu 2013, ko je kriza dosegla svoj vrhunec, pojavilo 2,2 milijona novih delovnih mest.

Potem ko je v kriznih letih 2008-2013 propadlo 5,5 milijona delovnih mest, to pomeni, da se okrevanje nadaljuje, Evropa pa si je povrnila že okoli 40 odstotkov izgubljenih delovnih mest.

A vendar se za na videz zelo pozitivnimi podatki skrivajo tudi težave. Ta nova delovna mesta namreč niso nastala nujno v državah, v katerih so bila izgubljena, niti v branžah, ki jih je kriza najbolj prizadela, prav tako se je ustvarjanje novih delovnih mest premaknilo v sektorje z nižjo dodano vrednostjo, kjer razpisujejo slabše plačana delovna mesta, še ocenjuje ECB. Nekaj podobnega pa se po ocenah Umarja dogaja tudi pri nas.

Študija ECB tako razkriva, da sta skoraj dve tretjini teh "pokriznih" delovnih mest nastali v dveh državah - Nemčiji, kjer je nastalo dodatnih 592.000 delovnih mest in Španiji, kjer so jih ustvarili 724.000. Kljub temu se Španci s to številko le težko hvalijo. Predstavlja namreč le petino delovnih mest, ki jih je država izgubila v času krize. Kriza je namreč v Španiji odnesla 2,7 milijona delovnih mest in brezposelnost poslala na kar 26 odstotkov, kljub prirastu delovnih mest pa bo ta še vseeno okoli 20-odstotna. Se pa poznavalci strinjajo, da gre za trend v pravo smer.

Grčija še naprej v minusu

Slabše novice medtem prihajajo za Grčijo, ki ji EY po pisanju Die Welta napoveduje še nadaljnje potapljanje v brezposelnost. Tako naj bi letos v že tako obubožani državi izgubili kar 50.000 delovnih mest. Stagnira tudi finsko gospodarstvo, ki naj bi izgubilo 7000 delovnih mest.