Gospodarstvo

Slovenci - milijonarji: Tako do (320.000) evrov za kreativno idejo. A od 150 uspeta le 1 ali 2

Ljubljana, 12. 11. 2014 07.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
54

Slovenija ima potencial za nastanek okoli 120 do 150 inovativnih startup podjetij na leto. Statistika pravi, da izmed teh nastaneta 1 do 2 res uspešni zgodbi, a Slovenci smo že videli, da se tudi s slovenskim znanjem lahko ustvari velike igralce, kot so Celtra, Zemanta, Bitstamp ali Outfit7.

Startup
Startup FOTO: Thinkstock
Po objavi letošnje lestvice najbogatejših Slovencev, na kateri na vrhu najdemo Sama in Izo Login iz podjetja Outfit 7, med prvo deseterico pa še dva druga ustanovitelja istega podjetja, znanega predvsem po govorečem mačku Tomu, je najbrž marsikdo pomislil, da bi se lotil lastnega startupa in skušal uspeti po zgledu tistih Slovencev, ki so se na ta način že prebili celo iz svetovnega povprečja.

V realnem svetu je stvar seveda nekoliko bolj zapletena. Med dobro idejo in uspehom ni samoumevnega in gotovega enačaja. Tudi zato ima del Slovencev, ki smo že pregovorno menda precej črnogled narod, o startupih podobo, ki pomeni predvsem zapravljanje časa, truda, lastnega denarja in idej, saj gola statistika startupom zagotovo ni naklonjena. Pravi namreč, da jih večina propade.

In za Slovence, desetletja vajene predvsem industrije in obrti izdelkov in polizdelkov, ne pa tudi zvenečih celovitih produktov, za katere bi bili ljudje pripravljeni odšteti veliko denarja ali jih množično uporabljati, to seveda ni ugoden obet.

A od tistih, ki uspejo s svojim produktom, ustvarjenim v startup okolju, nekaterim uspe zares „na veliko“. In teh je dovolj, da poganjajo željo po uspehu tudi pri drugih, predvsem mladih, zato je pričakovati, da bodo po vse več uspešnih slovenskih startupih v tujini najrazličnejši natečaji, na katerih iščejo kreativne ideje ali investitorjem ponujajo druženje z avtorji teh idej, še bolje obiskani.

O startup okolju v Sloveniji, o tem, kaj ponuja, kje so težave in kje prostor za izboljšave, smo se pogovarjali z Blažem Kosom iz Iniciative Start:up Slovenija, kjer se združujejo tisti, ki imajo ideje, in tisti, ki jim lahko pomagajo pri njihovi uresničitvi.

V zadnjem obdobju je pri nas zaznati pravo poplavo startup natečajev, vikendov … Smo že na točki, ko je ponudbe morda že celo preveč ali jo je še vedno premalo?

V preteklih desetih letih se je slovenski startup ekosistem dodobra razvil, tako javni kot tudi zasebni del. Posledično lahko najdemo veliko število tekmovanj, natečajev in delavnic. Nekateri izmed teh programov so dolgoročni in se sproti nadgrajujejo, drugi so bolj "ad hoc" akcije. Vendar praktično skoraj ni tedna, ko ne bi bilo kakšnega podjetniškega dogodka ali delavnice.

Aktivnosti zagotovo ni premalo, kar je bolj ključno, je to, da se pride iz kvantitete v kvaliteto. Globalni startup ekosistem se razvija izjemno hitro ter dinamično in posledično slovenska podjetja odhajajo v tujino. Zato so nujno potrebni sistematični in obsežni programi, ki so konkurenčni z najboljšimi tujimi. V prihodnosti je treba delati na kvaliteti. Ta kvaliteta se dosega tudi s sodelovanjem in povezovanjem, tako javnega kot zasebnega sektorja.

Kakšen pa je izkupiček teh aktivnosti v številu inovativnih idej na letni ravni?

Slovenija ima potencial za nastanek okoli 120 do 150 inovativnih startup podjetij. Velika večina podjetij se prijavi na tekmovanja ter druge podporne aktivnosti, saj skozi programe pridobijo znanje, kapital, infrastrukturo, mentorstvo, promocijo ter druge ugodnosti.

Nekateri gredo direktno v tujino, drugi serijski podjetniki imajo že dovolj znanja, da se podajo sami direktno na trg. Ti podjetniki, ko enkrat uspejo, so nato z veseljem mentorji mlajšim podjetnikom v okviru naših programov.

Velika večina podjetnikov sicer koristi podporne aktivnosti, saj tako močno znižajo tveganje pred propadom. Izjemno pomembna je tudi skupnost, ki te spodbuja na težki podjetniški poti.

Podjetnost
Podjetnost FOTO: Thinkstock

Zanimanje za startup podjetništvo v Sloveniji očitno je. Kako pa je s kreativnostjo idej, ko jih postavite ob bok tistim, ki nastajajo v tujini? So dovolj dobre?

Da, absolutno. Naša velika prednost so inženirska znanja, inovativnost ter tehnološka odličnost. Bolj smo šibki v poslovnih veščinah – od managementa, vodenja, prodaje do nastopanja in samozavesti. Slednje je tudi glavna naloga podpornega okolja. Opremiti podjetnike z ustreznimi znanji ter jih pripraviti na samozavesten vstop na globalni trg.

Statistika o uspehu startupom ni naklonjena. Kaj kaže v Sloveniji?

Med okoli 150 podjetij letno nastaneta 1 do 2 res uspešni zgodbi, kot so Celtra, Zemanta, Bitstamp, Outfit7 in druga podjetja. Potem med 5 in 10 regionalnih igralcev s solidnimi prihodki in dobičkom za Slovenijo, druga podjetja pa ali propadejo ali nastanejo nišne zgodbe z majhnim potencialom rasti.

Kar je bolj pomembno, je to, da tudi podjetniki, ki propadejo, razvijejo izjemno serijo kompetenc, znanja, izkušenj in socialno mrežo, tako tudi skozi kasnejše zaposlitve ali druge oblike dela ustvarjajo višjo dodano vrednost. Mnogi izmed njih pa se kmalu ponovno podajo na podjetniško pot. Poleg neposrednih koristi programov spodbujanja podjetništva je tako še mnogo posrednih.

Pri koliko zgodbah o uspehu je imela prste vmes tudi vaša iniciativa?

Primeri uspešnih podjetij, ki so šli skozi naše programe in nekateri izmed njih dobili tudi investitorje, so Acies Bio d.o.o., Visionect d.o.o., Koofr d.o.o., MESI d.o.o., Optilab d.o.o., Red Orbit d.o.o., Svetloba d.o.o. in mnogi drugi.

Lahko govorimo o več kot 300 tehnoloških podjetij v zadnjih nekaj letih, ki so sodelovala v programih ali skupnosti slovenskega podpornega okolja.

Na koliko delovnih mest je mogoče v prihodnosti – reciva v desetih letih, računati z naslova startup podjetij v Sloveniji. Kako dolgo traja, da v startupu pridemo od kreativne ideje, do uspeha in do delovnih mest?

Graditi startup podjetje je igra na dolgi rok. V približno 6–12 mesecih je jasno, ali ima startup podjetje sploh potencial na trgu ali ne. Nato je potrebno od 5 do 10 let, da se zgradi resno in stabilno podjetje. Tako pride do prvih nekaj zaposlitev običajno v prvem letu, ko se oblikuje osrednja ekipa, nato pa se ustvarjajo nova delovna mesta, ko podjetje najde pravo pot na globalni trg. Običajno se hitro zaposlovanje začne po 3 letu, če podjetje najde pravi trg, poteka pa potem to vse do faze zrelosti.

Ključno pri tem pa je predvsem to, da so ustvarjena nova delovna mesta pri startup podjetjih predvsem tista z visoko dodano vrednostjo.

Obstaja morda profil tipičnega „startup Slovenca“?

Večinoma gre za mlade do 32 let, z visoko izobrazbo ter visoko ravnjo motivacije, nekaj pa je tudi takšnih, ki se podajo v podjetništvo v poznejših letih, ko si naberejo dovolj znanja, kapitala in izkušenj. Večinoma gre za tehnologe ali izjemno motivirane podjetnike – vizionarje in prodajalce po duši. Za udeležbo v programu pa nikakor ni pomembna starost, važne so ambicije in zavezanost k uspehu.

Po statistiki se torej večina startup zgodb konča precej klavrno, nekatera podjetja kljub dobri ideji ne zaživijo. Kaj gre narobe?

Največji izziv je najti pravi produkt za pravi trg. Večina start-up podjetij propade zaradi pomanjkanja trga. Noben poslovni načrt na preživi stika s trgom, zato v zadnjih letih tudi učimo t.i. "vitke in agilne" metodologije v naših programih. Drugi razlogi za propad podjetij so pomanjkanje podjetniškega znanja, slaba neizvršna ekipa, slaba kontrola nad financami in napačno zastavljen poslovni model, nenadzorovana rast in podobno.

Zato je v okviru programov (podjetniških pospeševalnikov) nujno, da se poleg financiranja doda tudi izobraževanje in mentorstvo, saj se tako močno zniža verjetnost propada startup podjetja.

Podjetnost
Podjetnost FOTO: Thinkstock
Koliko kapitala je v Sloveniji na leto na voljo startupom?

Trenutno je na voljo na slovenskem trgu za posamezni startup okoli 320.000 evrov javnega kapitala (razpisi P2, SK50, SK200 preko Slovenskega podjetniškega sklada) ter nekaj drugih manjših razpisov, poleg tega pa tudi zasebni kapital v obliki poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala. Primeri slednjih so Branko Drobnak, Jugoslav Petkovič, Silicon Gardens Fund, RSG Capital in drugi.

Po finančni krizi 2009 je bilo tudi financiranje za startup podjetja okrnjeno, sedaj se počasi zasebni trg kapitala zopet prebuja. Vseeno je zasebnega financiranja bistveno manj kot v tujini, zato je tudi velika potreba po javnem kapitalu.

Na srečo je ravno sredi krize država preko Slovenskega podjetniškega sklada razpisala podvojitev zasebnih sredstev v skladih tveganega kapitala, kar je spodbudilo celotni trg in zagotovilo, da se ni povsem sesul.

Govoriva torej o nujnosti vloge države. Ta obljublja, da bo startupom namenila še več pozornosti. Kakšna bi morala biti po vašem mnenju njena vloga?

Večina evropskih držav deluje po drugačnem konceptu kot na primer ZDA. ZDA temeljijo predvsem na zasebnem kapitalu in zasebnih iniciativah. Evropa ni toliko podjetna, zasebni kapital ni toliko angažiran za startupe, zato so nujno potrebni javni programi. Najdemo jih vse od Skandinavije do Bolgarije.

Država mora tako tudi pri nas v Sloveniji imeti aktivno vlogo pri podpori in financiranju startupov, od vsebinskih programov, promocije do zagotavljanja financiranja ter ustrezne infrastrukture in drugih sorodnih oblik. Nujno je, da gre pri tem za dolgoročne, sistematične in celostne programe, ki lahko konkurirajo z drugimi državami.

V preteklih letih je država vlagala dovolj v razvoj startup podjetij, nujno pa je, da se ta trend nadaljuje in krepi, tako kot to počnejo druge države Evropske unije.

Kako pa se v startup okolju porablja javni denar? Kakšno je razmerje med količino, porabljeno za delovanje samega sistema, in sredstvi, ki so konkretno namenjena financiranju startupov?

Manjši del sredstev je namenjen izvajanju programov, se pravi delavnic, izobraževanj, koordiniranju programov ..., večji del sredstev pa gre direktno podjetjem in podjetnikom, tako v obliki nepovratnih (subvencije) kot povratnih sredstev (lastniški vstop, posojila).

Je okolje v Sloveniji vzpodbudno za startupe oziroma, kaj bi bilo treba spremeniti?

Da in ne. Ekosistem se razvija in ponudba je pestra. Vendar je pestra ponudba tudi v tujini. Če se ne bo zagotovil reden in konstanten razvoj ekosistema, smo lahko hitro zadaj za drugimi državami. Če bi še nekoliko okrepili programe z dolgoročnostjo, sistematičnostjo in mednarodno komponento, bi bil ekosistem še bistveno bolj privlačen.

Nekaj izzivov je tudi v obliki pravnih, davčnih in drugih okvirov, vendar gre za ovire, s katerimi se soočajo vsa slovenska podjetja.

Kot sva ugotovila že na začetku, je ponudba startup delavnic in natečajev pestra. Na drugi strani pa tisti, ki se prijavljajo, tarnajo, da nagrada pogosto ni veliko več kot paket novih informacij, če so že, pa da denarne nagrade ne omogočajo niti začetne realizacije ideje.

Nagrade v klasičnem smislu nagrad nimajo posebnega smisla. Startup podjetjem je treba zagotoviti resen kapital za začetek v obliki prave kombinacije subvencij, dolžniškega in lastniškega financiranja, ustrezno skupnost, ki jo omogoča infrastruktura, mentorski program, sistematično pridobivanje znanje ter mednarodne povezave. To so prave "nagrade", ki štejejo.

Mladi
Mladi FOTO: Thinkstock
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (54)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Realist482
13. 11. 2014 13.34
+5
Mah kaj govorite tu, da človeku slabo postane. Vsi podjetniški "kvazi" skladi za rizični kapital so neoperativni. Vem iz lastnih izkušenj. Plačani so ne po dobrih projektih, temveč po vlogah in sestankih. Tudi sam imam IT Podjetje, pa v življenju nisem dobil € od države in skladov. Pa nam kaže odlično. Treba bo te kravatarje malo preverit, ne jim kar na besedo verjet kar rečejo! Treba se bo znebit maminih sinčkov na vseh področjih, in imeti take, ki bodo razumeli podjetništvo in finance! Lp,
Cofar
12. 11. 2014 23.04
-1
ne vem no - jst mam na sumu, da bo iz tekih naložb, kjer sta 1 do 2 od 150 podjetji uspešni, kmalu nova kriza. Če ne danes, pa čez 5 al pa 10 let. Od kod ves ta denar? Iz borze? Davkov? A niso države že tako zaodlžene, da nimajo nekih velikih zneskov že za obratovanje, poleg tega ljudi obremenjujejo še z novimi posojili. Vzemi posojilo, začni biznis pa tudi če ti sfali. Ker si mali človek bo švrnil. Me zanima kako huda bo šele naslednja recesija. Precej bolj kot leta 2008- 2009.
Cofar
12. 11. 2014 23.06
-1
temu bi tudi lahko rekel - da vse ljudi silijo v podjetništvo - po eni strani pa le redkim resnično uspe. Večina jih na koncu dela predvsem zase in ostanejo kot neki mali s.p. brez vseh socilanih pravic. Če je to podjetništvo :) No -- pa ne rečem, da slovenci niso sposobni. Jasno, da so. Ampak vseeno se igramo z vročim ognjem, ki bo imel dolgoorčne posledice. ČE v dobro, bomo pa še videli.
Gavrane20
12. 11. 2014 16.57
+4
Lahko bi tudi povedali da EIF ponuja startup podjetjem do 25.000€ posojila za pomoč pri začetku podjetja ..
Mars
12. 11. 2014 14.57
+4
12 trenutno najbogatejših Slovencev ima podjetja v tujini z dobrim zazlogom in ne naključno! Mladi, igrajte se s startupi ko ste še mladi, ko boste rabili denar za življenje in formiranje družine pa je riziko zelo visok. V Sloveniji je na 100 podjetnikov 99 takih, ki so konstantno na minimalcu z inšpekcijami, davčno, raznimi prijavami na hrbtu in 1 tak, ki mu je zaradi te ali one okoliščine, planirane ali neplanirane uspelo. Bolj smiselno je najti službo ali se preseliti v tujino. Žalostno vendar resnično... Pri službi imaš celo možnost, da nisi na minimalcu, vendar v vsakem primeru oddelaš 8-10 ur in konec, ko imaš pa firmo si v službi 24/7, poletni dopust, božič, novo leto idr odpade.
rfhkl
12. 11. 2014 13.15
+1
Me spominja ma McDonalds vse skupaj!
Borut Novak 1
12. 11. 2014 14.16
+4
Lastnika MCDonaldsa, Kroca, je neka ženska vprašala, kako se počuti ko je uspel preko noči. Ji je odgovoril, da je ta noč trajala 40let!
Ramzess
12. 11. 2014 11.19
+1
Veliki slovenski igralci, ki ne poznajo Slovenskih imen, podjetij, ... torej gotovo niso Slovenska.
Bourne
12. 11. 2014 10.33
+10
Clovek se vprasa, kako je sploh lahko prezivela nasa cloveska vrsta, ko ni poznala medijske konstrukcije realnosti, startupov, maksimizacije dobicka in podobnega s.r.anja.
Borut Novak 1
12. 11. 2014 11.45
+6
Zato ker predvsem niso poznali Javno Plemiško Pajdaškega stanu! Kje si pa ti to videl da te obdavčijo na tisoč koncih za vse, istočasno ti pa prepovedo svobodno delat Ko se pa kje pokaže mžnost zaslužka pa z birokratskimi ovirami tisto preusmerijo k sebi.
Borut Novak 1
12. 11. 2014 10.04
+21
Zakaj pa v Sloveniji ne smeš ustanovit Hedge sklada, ali privatne banke tako kot recimo v Novi Zelanciji, kjer jo lahko vsak odpre že če ima 10k USD denarja, oziroma zakaj ne smeš trgovat za slovenske državljane s PAMM trgovalnimi računi, čeprav to smeš po celem svetu, ..... . Pri nas želijo nešteto nekih licenc in je toliko birokratskih ovir da tudi če bo Slovenec to počel, tega ne bo v Sloveniji ali iz Slovenije. Tu je problem zakaj ni kapitala. Nesmiselna in neživljenska zakonodaja in neznosne birokratske ovire. Če že imamo notranji trg majhen in šibek bi si lahko vsaj notranjo davčno in birokratsko ureditev spravili na nivo ki bi bila privlačna za ves svet. Na trdi skali ni še nobeno seme vzklilo. Tudi tile startupi ki uspejo očitno uspejo samo če delujejo na svetovnih trgih. Čim dlje od SLO zakonodaje in SLO birokracije Torej?! Po spodnjih komentarjih pa lahko vidite kak je nivo tega folka, tako da tudi sovražno okolje do uspeha - stane te iste ljudi - da plačajo to z revščino in brezupom. Ampak mnogim ali celo večini to ustreza. Ni počuti se vsak dobro na dvoru. Pri nas še kupleraja ne moreš odpret z njim normalno poslovat. Ne samo birokratske ovire, tuše moralizirat začnejo in to tile nemoralneži v parlamentu. Oni raje otrokom vzamejo od ust kot da bi vzeli kar bi jim prodajalke ljubezni z veseljem plačale. Tu se sedaj oenja neke uspešne startupe itd. Pa saj tudi sredi sahare zraste kak grm in se najde kaka oaza z izvirom vode. Upešni startupi so tudi v Albaniji, v neki Bolgariji jih je neskončnokrat večkot pri nas, sploh pa v Romuniji. To pa res ni zasluga države in okolja ampak rezultat trme in sreče nekaterih posameznikov - samoukov - ker SLO šolski sistem te do tega ne spravi. Bog ne daj da kak od teh sturtupov res uspe, zasluži in premoženje hrani v SLoveniji. Možnost da ga nebi zaprli ali oplenili, je praktično ničelna. Zato pa potem, čim je prva prlika, vsi zbežijo v civilizacijo.
Die einemaister
12. 11. 2014 10.56
-2
aja zakaj je potem Akrapovič še vedno pri nas ti pametnjakovič, ne rečem d je pri nas za podjetništvo zlata jama ampak tako hudo tudi ne, a ti mogoče veš d usi italjani zravn meje odpirajo firme pri nas, ti povem zakaj ker je pri njih birokracija še 5 krat bol zahebana kot pri nas, primer Boscarol, 5 let je pridobival dovoljenje za halo u Stari gorici, kot drugo je u italiji 75% davek na dobiček zdej pa pomisli kaj ti ostane če nrdiš na leto 100 000€ dobička, na kratko nič
Borut Novak 1
12. 11. 2014 11.37
+6
Preberi si še enkrat kaj sem zgoraj napisal - ti produkt socrealističnega šolstva. Zato ker ima svetovni trg, zato ker je samouk in zato ker se več v SLO ne upa širit. Ves čas opozarja državo da se tako ne bo moglo delat tudi on. In za toker tudi v Albaniji ali v Sahari kakemu uspe morda tudi čisto iz sreče. Kaj i veš o podjetništvu? Si podjetnik? Od česa ti živiš da toliko veš o temu? Upaš napisat resnico? Zaradi takih kot si ti je tu vse večja revščina in kriminal. 75% davek na dobiček n težko plačat če dobiček imaš. Problem je da ga pri nas ne moreš imet. Pri nas še ustreznega dohodka ne boš ustvaril. Če mu Italija omogoči prosperiteto in trg, mu dobiček res lahko obdavči. Italijani pa odpirajo firme pri nas sato ker po mednarodni klasifikaciji spadamo v davčne oaze zaradi sistemskega omogočanja pranja denarja. Res je velik naval tujega kapitala in tujih podjetnikov k nam zaradi ustreznih pogojev. Kje si ti to statistiko našel? Čim nekdo dela v tujini se takoj pogovarjate o dobičku. Zakaj pa se nihče ne pogovarja o dobičku v SLO firmah? Ker ga ni! Da je tovarno letal težko zgradit v Stari Gorici je paverjetno logično. Naj jo poizkusi zgradit v Ljubljani! A gbi taka podjetja kot jih t tu navajaš nekaj štela bi morala bit 1000x večja ali pa bi jih moralo bit 1000x več. Zakaj tega ni?!?
pe?navodo
12. 11. 2014 12.17
+4
Ma verjetno ne da ne smeš , ampak se ti itak ne splača zaradi davkov. To moraš preselit i City, Malto ali Ciper , Kaj boš pri nas odpiral firmo tako. Ne vidim logike .
Borut Novak 1
12. 11. 2014 12.32
+0
lukakorenjak
12. 11. 2014 09.35
+9
jaz bi mel sam to desno na sliki , pa bi bil za celo živlenje priskrblen
Phoe Nix
12. 11. 2014 09.32
+2
Ne rabim 320 jurjev.
upornik22
12. 11. 2014 09.26
+0
preko spoznanstva se daleč pride......................če bi bil v družbi kot sta janša pa comapny zagotovljen uspeh.......
proofreader
12. 11. 2014 09.22
+7
Podjetniške poizkuse imamo tudi v javnem sektorju. Prodajajo "opcijo B".
Sara Rebek
12. 11. 2014 09.15
+17
no, da dobiš ta denar iz podjetniškega sklada moraš že orkn poslovati in imeti bogato bilanco.namreč, zadnjo besedo imajo banke in te dajejo le % denarja od prometa kot posojilo. Če imaš 100.000eur prometa dobiš ,če se ne motim 10.000eur posojila(z vsemi državnimi garancijami). Tako, da je članek le nabijanje megle. Startup denarja ne dobi... mogoče v tujini. Pri nas ne. Razen če ima debele veze...
Die einemaister
12. 11. 2014 10.53
+3
ja samo še za tistih 10 000 ki si jih napisal od banke so jamstva taka da boli glava, zato se skori nobeden ne odloči za kredit
gospodkaplan
12. 11. 2014 09.11
+29
Slava nam, ki začnemo svoj startup vsak dan ob 6h za mašino v fabrki za minimalca in plačano malco.
slayer2
12. 11. 2014 09.27
+7
Sva že dva.Samo še uprašanje časa je,kdaj nam bodo še malico in prevoz vzeli!!!
bondxyz
12. 11. 2014 09.44
-1
Treba se bo pobrigat vsak zase, vsak ima možnost. Treba je razmislit, kaj iz dane situacije naredit, kakšna znanja še pridobiti - učimo se celo življenje.
DonMiltonFriedman
12. 11. 2014 12.23
+3
Ob 9 maš pa že malico? Al maš za CNC mašino internet?
Sara Rebek
12. 11. 2014 09.09
+7
startup in ideje so banke pa ne dajo denarja
seeds
12. 11. 2014 09.59
+1
Ideja brez izdelka ali po novem produkta ni vredna nič
Svobodni Umetnik
12. 11. 2014 09.07
+16
Kdor ima takšno oblast, kot je naša, se mu ni treba bati za prihodnost....ker JE NI!!
bb5a
12. 11. 2014 09.07
-3
Se pravi, da enemu rata nagrebst bogastvo jih 150 propade?:D Tako nekako gre v kapitalizmu...
Micka223
12. 11. 2014 10.52
+1
Se popolnoma strinjam s tabo. In potem ta, ki si nagrebe še pričakuje, da bo kdo lahko kaj od njega kupoval - brez denarja. Naj probajo še marsovcem kaj prodat, ko ni več novih kolonij za izropat.
enoh
12. 11. 2014 09.02
+7
nikomur, razen sebi, ne želim uspeha... ne vem kako a to, a to mi je v naravi
gospodkaplan
12. 11. 2014 09.02
+1
Leva se je s sveže pridobljenim kapitalom že pošteno najedla pohanih pišk. Desna si je pa dala nos in joške operirat.
bondxyz
12. 11. 2014 09.50
+1
Pa to so slike iz Thinkstock... Men je prav luštna, ja če mal bolj pogledaš, je mal buckasta :) No, sem ženska, ne morem ocenjevat.
me987
12. 11. 2014 08.39
+7
če smo realni.. "zaštartaš" 1.1., takrat začnejo tebi kot podjetju veljati vse pravice in obveznosti. tako kot pri teh subvencioniranih s.p.jih. ampak obveznosti imaš predvsem sam (prispevki), na ta denar pa lahko čakaš tudi 3-4 mesece. kaj je potem pravi start-up kapital? samo tisto, kar si sam našparal. birokratu v pisarni je vseeno, če se še ni iztekel zakonski rok za izdajo dokumenta, v poslovnem svetu se pa reče priložnost zamujena, težko se vrne še ena (taka)... ampak kaj unim mar? čaka da kapne na TRR, če pa ni v "zakonskem roku" gre pa v luft in štrajka.. lepo..