Slabšanje gospodarskih razmer

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj so v novembrskem Ekonomskem ogledalu zapisali, da se je slovenski bruto domači proizvod v tretjem četrtletju zmanjšal, v prvih treh četrtletjih skupaj pa je bil medletno večji za 0,8 odstotka, kar je pod pričakovanji jesenske napovedi Umarja.

Na podlagi razpoložljivih podatkov se je BDP v tretjem četrtletju zmanjšal le še v treh članicah EU. Upočasnila se je medletna rast izvoza (5,6 odstotka), ki je še naprej poganjal gospodarsko aktivnost. Domača potrošnja je bila drugo četrtletje zapored manjša kot v istem obdobju lani. Ključni razlog je predvsem nadaljnje zmanjševanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so bile medletno manjše za 13 odstotkov.

Kot ocenjujejo na Umarju, so bile zaostrene razmere na trgu dela, poslabšanje zaupanja potrošnikov in nadaljevanje splošne negotovosti glavni razlogi, da se potrošnja gospodinjstev že celo letošnje leto zadržuje približno na lanski ravni. V zadnjih dveh četrtletjih je pod lansko ravnjo tudi potrošnja države, ki je bila v tretjem četrtletju medletno manjša za pol odstotka.

Razmere na trgu dela so se v tretjem četrtletju poslabšale. Število delovno aktivnih, brez samozaposlenih kmetov, se je zmanjšalo za 0,4 odstotka (desezonirano), število registriranih brezposelnih oseb pa povečalo za pol odstotka. Medletna rast bruto plače v devetih mesecih letos, ki znaša 2,3 odstotka, še naprej izhaja iz rasti plač v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa je povprečna bruto plača nespremenjena že skoraj tri leta, navaja Umar.

Oktobra je bil neto tok kreditov nebančnim sektorjem pozitiven, v desetih mesecih pa se je obseg kreditov nebančnih sektorjev pri domačih bankah zmanjšal za 226,2 milijona evrov. Kredite so oktobra neto odplačevale nedenarne finančne institucije, vse druge skupine pa so imele skromno rast. Podjetja in nefinančne institucije vire sicer iščejo tudi v tujini, kjer so se v devetih mesecih neto zadolžili za 256,2 milijona evrov.

Banke so v treh četrtletjih neto odplačale tuje vloge in kredite v višini 1,1 milijarde evrov, kar je za skoraj tretjino več kot v istem obdobju lani. Nadaljuje se tudi slabšanje kakovosti bančne aktive, saj je delež nedonosnih terjatev oktobra dosegel 5,3 odstotka vseh terjatev bank, kar je najvišja raven v zadnjih 15 letih.

Hitro slabšanje kakovosti bančne aktive se kaže v intenzivnem oblikovanju dodatnih rezervacij in oslabitev, ki so v desetih mesecih letos že presegle 700 milijonov evrov in bile tako za slabih 40 odstotkov večje kot v istem obdobju lani, so še opozorili v Umarju.