'Odločitev ustavnega sodišča je potrdila, da je varovanje zaupnih podatkov zelo pomembno področje za celotno gospodarstvo'

Ustavno sodišče je razveljavilo novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja v delu, ki državnim bankam nalaga javno objavo podatkov tudi o slabih posojilih, ki jih niso prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Ustavni sodniki so odločbo sprejeli soglasno. V njej so med drugim ugotovili, da javne koristi, zasledovane s presojanim posegom v človekovo pravico do svobodne gospodarske pobude, izpodbijane določbe ne morejo doseči v meri, ki bi ustrezala teži negativnih posledic na podjetniško svobodo.

Banka Slovenije: Odločitev ustavnega sodišča zelo pomembna

"Odločitev ustavnega sodišča je potrdila, da je varovanje zaupnih podatkov zelo pomembno področje za celotno gospodarstvo in da splošno vzdušje v javnosti, da se razkrijejo podatki, ki lahko predstavljajo tudi poslovno skrivnost, ne morejo biti zadostni razlog za njihovo objavo izven konteksta in brez upravičenega razloga," so v odzivu povedali v Banki Slovenije.

Banka Slovenije podpira transparentnost poslovanja bank, vendar le v okviru zakonsko dopustnega razkrivanja posameznih podatkov in v primerih, ko je neko dejstvo dokončno (s sodno ali drugo oblastno odločbo) ugotovljeno, tako da objava podatkov ne povzroči nejasnosti, zmede ali škode, so dodali.

V centralni banki izpostavljajo stališče ustavnega sodišča, da ima poslovna skrivnost veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti, saj finančno poslovanje temelji na zaupanju, ter da je zato treba posebej pozorno presojati vse posege v zaupnost bančnih podatkov.

"Javna objava podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost - razkrivati bi se namreč morali podatki o temeljni bančni storitvi kreditiranja -, namreč ožijo polje podjetniške svobode. Pravica do poslovne skrivnosti pa je sestavni del pravice do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena ustave," pravijo v Banki Slovenije.

Odločitev ustavnega sodišča, da zavrže zahtevo za oceno ustavnosti, po navedbah Banke Slovenije ne pomeni, da so te določbe skladne z ustavo, ampak da se ustavno sodišče do njihove ustavnosti vsebinsko ni opredelilo. Ocenilo je, da vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s podatki o kreditih neplačnikov, ki so bili preneseni na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ni nastalo v zvezi s konkretnim postopkom, ki ga vodi Banka Slovenije.

Konkretni postopek pregleda poslovanja je bil namreč osredotočen predvsem na vprašanja tveganj, ki izhajajo iz spoštovanja določb novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, saj je le glede tega dela zahteve obstajal položaj, ko Banka Slovenije ni mogla nadaljevati postopka nadzora, pravijo v centralni banki.

Kaj pravijo v NKBM in NLB?

V Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) so pričakovali takšno odločitev ustavnega sodišča. Sami so zagovarjali stališče, da bi morala novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja zagotavljati enakopraven konkurenčen položaj za vse banke, tudi za banke v državni lasti, so zapisali.

V Novi Ljubljanski banki (NLB) odločitev ustavnih sodnikov pozdravljajo. Prepričani so, da bi uveljavitev novele v tem delu grobo posegla v razmerje med strankami in banko, torej v dolžnost varovanja zaupnosti podatkov iz posameznega poslovnega odnosa. NLB kot banko v državni lasti in njene stranke bi tako postavila v neenakopraven položaj glede na druge banke, ki niso v državni lasti.

V NLB razumejo namen, ki je vodil k oblikovanju novele, zato zagotavljajo, da si na druge načine prizadevajo, da sistematično ugotovijo vzroke za pretekle izgube, jih temeljito analizirajo, odpravijo in ugotovijo tudi konkretno odgovornost, kjer je to treba.