Slovenija mora biti pripravljena storiti več za spoštovanje evropskih proračunskih pravil, je povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem danes v Bruslju o poslabšanju proračunske ocene Slovenije. Dijsselbloem je sicer prepričan, da bo slovenska vlada zagotovila spoštovanje pravil, in napoveduje, da se bodo k temu vprašanju vrnili maja.
"To pomeni, da morajo paziti, da bodo ostali v okviru pravil pakta" o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila, je Dijsselbloem odgovoril na vprašanje, kako resni so problemi v Sloveniji in kaj pomeni ponedeljkova odločitev.
To sicer velja za skupino sedmih držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti njihovih proračunov z evropskimi pravili, je spomnil šef evroskupine. Te države morajo biti po njegovih besedah pripravljene storiti več za spoštovanje proračunskih pravil.
"Delno gre za strukturni primanjkljaj. Še vedno je veliko razprave o delovanju tega kazalca," je v povezavi s slovenskim primerom še pojasnil Dijsselbloem ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU, ki se ga udeležuje tudi slovenski minister Dušan Mramor.
Na vprašanje Dijsselbloemu, ali ponedeljkova odločitev pomeni, da Slovenija spomladi ne bo izstopila iz postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, kot se pričakuje, je Dijsselbloem odgovoril, da je o tem veliko prezgodaj govoriti.
Mramor je bil sicer o tem prepričan, ker je zimska gospodarska napoved Evropske komisije potrdila, da je slovenski primanjkljaj v letu 2015 nižji od treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.
Leto 2015 je namreč EU določila kot rok, v katerem mora Slovenija primanjkljaj oklestiti pod tri odstotke BDP. Komisija je februarja Sloveniji za letos napovedala 2,4-odstotni primanjkljaj, v prihodnjem letu pa 1,9-odstotnega.
Ob tem je sicer minister februarja v Bruslju znova spomnil, da se bo Slovenija z ustavitvijo postopka premaknila iz korektivnega v preventivni proces, v katerem so zahteve po zniževanju primanjkljaja zelo stroge, kar bo razmeroma velik izziv.
V preventivni fazi bo namreč Bruselj bolj osredotočen na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije uravnotežen proračun. Za dosego tega cilja mora v letu 2016 doseči fiskalno prilagoditev v višini 0,6 odstotka BDP.
Slovenija zdrsnila iz skupine držav, ki so skladne z evropskimi proračunskimi pravili
V ponedeljek so v Bruslju na zasedanju evroskupine sporočili, da je Slovenija zdrsnila iz skupine držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili, v skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti s pravili.
Kot problem so izpostavili strukturni napor za uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki naj bi bil letos le 0,1-odstoten, namesto 0,6-odstoten.
Katere države so skladne in katere ne?
Države so sicer razdeljene v tri skupine. Skladne s pravili so Nemčija, Estonija, Luksemburg in Slovaška. Pretežno skladne s pravili so Latvija, Malta, Finska, Irska, Francija in Nizozemska, ki je zdrsnila iz prve skupine v drugo.
V tretji skupini držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti s pravili, pa so že od prej Avstrija, Italija, Litva, Portugalska in Španija, po novem pa tudi Slovenija in Belgija, ki sta zdrsnili iz druge v tretjo skupino.
Za nobeno državo unija ni ocenila, da je njen osnutek proračunskega načrta neskladen z evropskimi proračunskimi pravili. V primeru resnih kršitev pakta lahko sicer Bruselj v skladu z novimi pravili, zaostrenimi v krizi, državo pozove k popravkom.
Proračunsko ukrepanje Cipra in Grčije v območju evra pozorno spremljajo v okviru izvajanja njunih programov pomoči, tako da v to razdelitev nista vključena.
Cerar presenečen nad novico z evroskupine, čaka na pojasnila
Premier Miro Cerar je nekoliko presenečen nad novico s ponedeljkovega zasedanja evroskupine o poslabšanju proračunske ocene Slovenije, a izpostavlja, da podrobnosti ne pozna in da je treba počakati na pojasnila.
Povedal je, da ga je o novici na kratko obvestil finančni minister Mramor, ki se je v ponedeljek v Bruslju udeležil zasedanja evroskupine, danes pa bo sodeloval tudi na zasedanju finančnih ministrov EU.
"Gre za to, da so bile danes dane neke pripombe na našo strukturo proračuna za 2016, vendar podrobnosti ne poznam," je dejal premier in spomnil, da je bil ves čas na vrhu EU. Pričakuje, da mu bo minister o tem danes natančneje poročal.
Ob tem je premier povedal, da je sicer nekoliko presenečen, saj je pričakoval, da so to zadevo odvili, kot je treba. "A zdaj moram najprej videti, kako resne so te pripombe, ali gre za željo po manjših popravkih ali zgolj za različna vrednotenja," je dejal.
Poudaril je, da zadeve ne bi rad komentiral na pamet, da bo najprej počakal na pojasnila finančnega ministra, potem pa bomo videli, kje smo, ali gre za kaj bolj resnega ali za pripombe majhnega pomena, pri katerih se da zadevo hitro popraviti.
Mramor danes poslabšanje proračunske ocene pripisuje zlasti odprtim metodološkim vprašanjem, prepričan pa je, da izstop Slovenije iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja ni ogrožen.
KOMENTARJI (500)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.