Upravni odbor Cestnega podjetja Ljubljana (CPL) je zavrnil predlog lastniškega vstopa v SCT, je po seji povedal predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič. "S tem je zgodba za nas zaključena in ne vstopamo v lastniško strukturo," je dejal. "V teh kriznih časih bi lahko z vstopom v tega velikana ogrozili lastno varnost," je dodal. "Smo srednje veliko podjetje, ki v teh kriznih časih še uspešno krmari. Na vidiku velikih poslov ni, država je investicije popolnoma zamrznila, skratka, v gospodarstvu zaenkrat niso neki svetli časi," je še povedal.
CPL bo skušal s sedanjimi zmogljivostmi in kadrom ter tržnim deležem, ki ga imajo, "držati kontinuiteto".
CPL bi lahko zagotovil potrebnih 10 milijonov evrov za dokapitalizacijo in še predvidoma 20 milijonov evrov obratnih sredstev, odvrnila pa ga je zahteva bank po prevzemu dodatnih garancij.
Če 14. junija ne bo plače, bo zelo verjetno stečaj
"Ocenili so, da so tveganja prevelika," je povedal Jure Krajnc iz CPL, ki je vodil pogovore s SCT. Kot je povedal prokurist SCT Dušan Mes, je banka zahtevala, da bi CPL nase prevzel 110 milijonov evrov garancij – 50 milijonov evrov za dobro izvedbo in 60 milijonov evrov za odpravo napak. "Tega si CPL ne more privoščiti. Tudi sam sem mnenja, da se CPL ne sme zaradi SCT tako ogroziti, da bi v dveh ali treh mesecih sam zašel v takšne težave," je dejal Mes.
Po njegovih napovedih se bo v sredo sestal upravni odbor SCT in znane bodo odločitve za naprej. Zavlačevanja ne podpira. "Kar smo tukaj mesec dni, smo poskušali to izpeljati. Če imajo drugi namen s SCT še kaj narediti, bodo pa povedali," je dejal.
Za druge rešitve je po njegovem mnenju prepozno. SCT bi moral do 14. junija zagotoviti denar za plače zaposlenih. "Časa je premalo. V teh petih dneh ne vidim rešitve," je dejal Mes in dodal, da SCT sicer ne bo umaknil predloga za začetek prisilne poravnave, kar bi sicer pomenilo stečaj.
Upravni odbor je predlog zavrnil z dvema glasovoma proti in enim vzdržanim. Proti sta glasovala Petrič in Alojzij Kramljak, tretji član upravnega odbora Dušan Mlinar se je vzdržal, saj da nima dovolj časa za proučitev vseh dokumentov. Povezovanju s SCT je bil še pred dvema tednoma naklonjen prav Kramljak, ki naj bi se pred kratkim z za zdaj neznanim ponudnikom dogovarjal o prodaji svojega 36,6-odstotnega deleža v CPL Naložbe, ki lastniško obvladuje CPL, vendar naj bi posel padel v vodo.
Ljubljansko okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave SCT začelo 25. januarja, zdaj pa mora SCT predlog za začetek postopka prisilne poravnave dopolniti. Upravni odbor SCT je odvetnika Mirka Bandlja sicer pooblastil, da v primeru, če do 14. junija zaposleni v SCT ne bodo dobili zaostalih plač, umakne predlog za prisilno poravnavo, kar bi družbo vodilo v stečaj.
S stečajem bi delo izgubilo 760 delavcev, kolikor jih zaposluje družba SCT, Mes pa je prepričan, da bodo delavci kot prednostni upniki poplačani. "Naša prioriteta je bila zagotoviti plače. Glede na to, da bodo delavci prednostni upniki, sem prepričan, da je iz tega naslova dovolj denarja, da bodo delavci v večini poplačani," je dejal Mes.
Dolg SCT bo naraščal, že zaradi unovčevanja garancij, je ocenil Mes. Po njegovih besedah je bilo od začetka prisilne poravnave unovčenih za 22 ali 23 milijonov garancij, izpostavljenost SCT iz tega naslova pa je še več kot 150 milijonov evrov. Največ garancij je SCT dala Nova Ljubljanska banka (NLB).
Potencialni skupni dolg SCT, če bi se vse garancije unovčile, je okoli 450 milijonov evrov, je dejal Mes. Od tega je odvisno tudi, v kakšnem deležu bodo poplačani upniki. Mes ocenjuje, da bodo poplačani precej manj od 40 odstotkov, kolikor je predvidevala prisilna poravnava.
"Banka je pač ocenila, da je stečaj boljša možnost," pravi Mes.
Prokurist meni, da je škoda, da gre to podjetje v stečaj: "Izgubili smo podjetje, blagovno znamko, ki je nekaj veljala. Mislim, da bi jo lahko za zelo malo denarja obdržali. Izgubili smo tudi kakovosten kader, poleg tega pa bodo upniki v stečaju dobili bistveno manj kot v prisilni poravnavi. Mislim, da bo banka tukaj veliko več izgubila, država pa bo morala v postopku stečaja samo za vračilo DDV dati več kot 40 milijonov evrov."
Mes še pravi, da bi celotna gradbena operativa lahko imela prek SCT veliko dela v tujini, če "bi se k reševanju pristopilo s podporo več akterjev".
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.