'Podoba države, iz katere prihajaš, mora biti zglajena'

Premier Janez Janša se je z azerbajdžanskim kolegom Arturjem Rasizadejem dogovoril za oblikovanje slovensko-azerbajdžanske komisije, ki bo konkretizirala vse ideje in pobude za krepitev dvostranskega sodelovanja, naredila časovnico za naslednja štiri leta in sledila uresničevanju zadanih ciljev.

Janša je izpostavil, da je Azerbajdžan za slovensko gospodarstvo in podjetja en od šestih najbolj perspektivnih novih trgov. Sodelovanje med državama naj bi okrepil tudi sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij, ki je po Janševih besedah že podpisan, ni pa še ratificiran. Slovenija je bila tu vezana tudi na roke, ki jih je postavila Evropska komisija oz. direktiva EU, je pojasnil.

'Azerbajdžan je strateška energetska točka za EU'

Janša se je sestal tudi z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom. Pogovarjala sta se tudi na štiri oči. Pogovori po besedah Janše niso tekli le o gospodarskem sodelovanju, ki je bilo sicer v ospredju, ampak "tudi o drugih dveh pomembnih zadevah, zaradi katerih je Azerbajdžan vseskozi v središču evropske in evroatlantske javnosti".

"Eno je energetska varnost. Azerbajdžan je strateška energetska točka za EU, tako ko govorimo o diverzifikaciji poti, še posebej pa virov," je izpostavil premier. Naftovod iz Azerbajdžana preko Turčije naj bi namreč Evropi pomagal zmanjšati odvisnost od ponudnikov energentov, zlasti ruskega plina.

"Na drugi strani pa je Azerbajdžan, glede na svojo geostrateško pozicijo in težavno okolje v regiji s pametnim ravnanjem v zadnjih letih, desetletju in pol, faktor stabilnosti in ima zato tudi strateško podporo tako v evropskih kot evroatlantskih institucijah," je še izpostavil Janša in spomnil tudi na vlogo in podporo Azerbajdžana pri stabilizaciji razmer v Afganistanu.

Gospodarstveniki si obetajo veliko plodnih poslov

V okviru obiska slovenskega premierja Janše v Azerbajdžanu so se v to kavkaško deželo napotili tudi slovenski gospodarstveniki, ki si obetajo veliko plodnih stikov. Ob tem pa poudarjajo, da za uspešne posle potrebujejo tudi stabilne razmere doma, saj je njihov ugled odvisen tudi od ugleda države. "Azerbajdžanski trg se za slovenska podjetja odpira in to je pomembno. Ta potencial je treba izkoristiti. Pravzaprav bi bilo neumno, če ga ne bi," je poudaril gsopodarski minister Radovan Žerjav.

Veliko si od obiska obeta generalni direktor Iskratela Željko Puljić, ki je podpisal pismo o nameri s tamkajšnjo tehnično univerzo. V prihodnjih nekaj tednih pa naj bi v Azerbajdžanu podpisali tudi komercialno pogodbo za projekt modernizacije telekomunikacijskega omrežja v mestu Baku. "Ocenjena vrednost te pogodbe je 2,2 milijona ameriških dolarjev. Ko bo, če bo prišlo do komercialne pogodbe, bo sodelovanje s tehnično univerzo dobilo tudi smisel, ker bomo imeli prave vsebine in delali na najmodernejših tehnologijah, od optičnih omrežij do hitrih širokopasovnih internetnih dostopov," je pojasnil Puljić.

Podobno razmišlja predstavnik skupine Keter Marjan Kolar, ki si obeta, da bo v Bakuju dosegel napredek v pogovorih o projektu gradnje bioplinarne, ki naj bi ga realizirali v letu 2014. Gre za projekt, velik nekje do deset milijonov evrov. "Vsakršna pomoč, ki se pojavlja s strani države, je dobrodošla. To pomeni, da država stoji za podjetjem, in to je velika pomoč, ko lahko pride na kak sestanek tudi predstavnik države, kar moramo podjetja v tujini izkoristiti," je dejal Kolar.

Pomembno, da se pokažejo s premierjem

Dušan Olaj iz podjetja Duol, ki je danes s podjetjem Baghlan group podpisal pogodbo za projekt gradnje membranske strehe na centralnem stadionu v Bakuju v vrednosti nekaj manj kot 600.000 evrov, opozarja, da je Slovenija blagovna znamka in da je za njih pomembno, da se pokažejo s premierjem.

Zanimiva so njegova razmišljanja glede poslovanja z državami na daljnem vzhodu Evrope. "Na vzhodu to, da prideš s predsednikom države, vlade, ministrom, pomeni, da si takoj preskočil nekaj mesecev ali celo let trdega dela. To je tisto, kar mora država omogočiti in kar v bistvu je funkcija države," je dejal Olaj in opozoril na vpliv politične krize v Sloveniji. "Zelo težko poslovnemu partnerju razložiš, da si zelo dobro podjetje, da prihajaš sicer iz države, kjer je majhna kriza, ampak kriza je samo v državi, jaz pa dobro delam. To ne gre. Poslovni partner probleme v tvoji državi poistoveti tudi s problemi pri tebi," je ponazoril. "Za normalno poslovanje navzven je absolutno jasno, da mora biti podoba države, iz katere prihajaš, zglajena," je še dodal Olaj.

Tudi prvi mož Rika Janez Škrabec je opozoril, da razmere doma zelo vplivajo na njihovo poslovanje. "Odvisni smo od financiranj, bank, od bančnih garancij in seveda slabši rating naše države, ki je posledica teh nestabilnih političnih razmer, zelo slabo vpliva na obrestne mere, dražijo se zavarovanja, financiranja in to nam zmanjšuje konkurenčnost," je pojasnil.