Rohatinski bo predlagal nadaljevanje pogajanj

Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Rohatinski je v četrtek v Zagrebu dejal, da bo HNB hrvaški vladi predlagala nadaljevanje pogajanj o starih deviznih vlogah varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS). Za to se v skladu z nasledstvenim sporazumom že ves čas zavzema Slovenija.

Rohatinski je v pogovoru za hrvaško televizijo zadnje slovensko pogojevanje napredka v hrvaških pogajanjih z EU z omogočenjem vstopa Nove Ljubljanske banke (NLB) na hrvaški trg označil kot neposreden pritisk na HNB. Poudaril je, da se bo hrvaška centralna banka uprla takšnim pritiskom, tako kot se je doslej.

Rohatinski je spomnil, da so bila pogajanja o starih deviznih vlogah pod okriljem BIS, ki jih nalaga sporazum o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, v letih 2001 in 2002 neuspešna. "Kljub temu bo HNB predlagala vladi, naj se strinja z nadaljevanjem omenjenih pogajanj, če se bodo s tem strinjale tudi vse ostale države" je dodal.

"Če bodo omenjena pogajanja uspešna, kar pomeni, da bodo varčevalci dobili svoje prihranke, ne bo več nobene ovire za prihod NLB na hrvaški trg," je še povedal guverner HNB. Ob tem je menil, da četrtkova izjava uradnega govorca slovenskega zunanjega ministrstva Milana Balažica zahteva veliko več.

Rohatinski je pojasnil, da Slovenija od HNB zahteva vstop NLB na Hrvaško do konca pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Na ta način bo Slovenija po njegovem mnenju v položaju, da zastavi rešitev v okviru baselskih pogajanj, ki lahko gredo le njej v prid.

Spomnimo. Balažic je v četrtek dejal, da s potrditvijo arbitražnega sporazuma ostali problemi s Hrvaško še niso rešeni ter da je "vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij in zahtevkov hrvaških varčevalcev do LB treba rešiti do konca pristopnih pogajanj", ker "se Slovenija le tako lahko strinja z zaprtjem poglavja o konkurenci".

V službi za stike z javnostjo hrvaške vlade v četrtek te izjave niso želeli komentirati Balažicevih izjav.

Pahor optimističen

Slovenski premier Borut Pahor pa je glede varčevalcev in usode NLB na hrvaškem trgu ocenil, da je mogoče izjavo Rohatinskega videti "v optimističnem kontekstu". Ob tem, da je Rohatinski v sredo v Zagrebu dejal, da NLB ne bo dobila dovoljenje za vstop na hrvaški trg, preden ne bo vrnila dolgove hrvaškim varčevalcem, je namreč tudi dejal, da bo HNB hrvaški vladi predlagala nadaljevanje pogajanj o starih deviznih vlogah varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS). "Izjava guvernerja Rohatinskega je prva pomembna izjava bančnih oblasti Hrvaške, v kateri dopuščajo možnost, da Hrvaška preda dokumentacijo v Basel," je poudaril Pahor. Pahor je obenem izrazil upanje, da bo Hrvaška skladno s sporazumom o nasledstvu tudi predala omenjeno dokumentacijo "in s tem odpravila razloge za kakršnekoli pomisleke Slovenije za zaprtje četrtega poglavja".

Sicer pa Slovenija s Hrvaško po Pahorjevih navedbah zelo uspešno rešuje vsa bilateralna vprašanja, vprašanje varčevalcev pa je zadnje, glede katerega imajo "nekoliko drugačna stališča".

Türk: Sedaj je pravi čas za rešitev problema LB

Predsednik republike Danilo Türk pa je na današnji novinarski konfreneci dejal, je sedaj primeren trenutke, da državi resno obravnavata to vprašanje. "Morebiti pa so rešitve, saj v bistvu že od leta 2001 obstaja okvir v sporazumu o sukcesiji, ki doslej ni bil uporabljen in ki bi lahko bil sedaj uporabljen in ki bi lahko bil mogoče uporabljen v paketu rešitev, ki bi zajel več vprašanj,“ pravi Turk. Ob tem je dejal, da se pri pisanju o težavah hrvaških varčevalcev pogosto pozabi na vprašanje slovenskih terjatev do raznih podjetij na Hrvaškem in podobno.

Križanič: Hrvaški bančni trg mora biti liberaliziran

Tudi minister za finance Franc Križanič je na današnji novinarski konferenci spomnil na podpisan sporazum o nasledstvu, ki je bil tako s strani Slovenije kot Hrvaške ratificiran leta 2004. "Skladno s tem sporazumom mislimo, da lahko varčevalci dobijo sredstva pri matični državi, kjer je imela banka sedež takrat, ko je delovala," je dejal.

Kot je še poudaril Križanič, je jasno, da mora biti hrvaški bančni trg liberaliziran in da morajo gospodarski subjekti obeh držav normalno čezmejno sodelovati, saj to prinaša ugodne gospodarske učinke za obe strani.

Kosor: LB ni dvostransko vprašanje

Hrvaška presednica vlade Jadranka Kosor pa je danes v Bruslju na vprašanje, ali meni, da je treba to vprašanje LB rešiti pred vstopom Hrvaške v EU, odgovorila, da to ni dvostransko vprašanje. Na vprašanje, ali je mogoče, da Hrvaška junija ne bi odprla poglavja o konkurenci zaradi vprašanja Ljubljanske banke, pa je ponovila, da verjame, da ne obstaja nobena ovira več.