Rimske terme v prisilno poravnavo

Predsednica uprave Rimskih term Alenka Iskra je konec minulega tedna na Okrožno sodišče v Celju vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Družba je zaradi visoke kapitalske investicije insolventna, zadnja dokapitalizacija ni uspela. Navadnim upnikom ponuja polovično poplačilo terjatev v štirih letih.

Iskra, ki Rimske terme vodi od konca oktobra, je v predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, danes objavljenem na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), še zapisala, da družbo obremenjujejo nepravilnosti iz procesa dokončanja projekta revitalizacije term, zamik dokončanja investicije ter preveč optimistično načrtovani denarni tokovi. Vse to je vodilo v pomanjkanje likvidnostnih sredstev za poravnavo tekočih poslovnih in finančnih obveznosti družbe.

Polovico terjatev bi poplačali v štirih letih

Družba v prisilni poravnavi navadnim upnikom – ki so imeli do družbe konec septembra za 2,8 milijona evrov terjatev – ponuja 50-odstotno poplačilo terjatev najkasneje v štirih letih, je razvidno iz načrta finančnega prestrukturiranja.

Načrt ne predvideva možnosti konverzije terjatev v lastniški delež. Če bi se družba za to odločila, bi zaprosila sodišče za popravek načrta, so zapisali.

Družba kot enega izmed ukrepov finančnega prestrukturiranja predvideva dokapitalizacijo z novimi denarnimi vložki v višini do štirih milijonov evrov, pri čemer bi bil spodnji prag uspešnosti 2,5 milijona evrov. Pred tem bi za pokrivanje izgub znižali osnovni kapital, tako da bi osnovni kapital po dokapitalizaciji znašal toliko kot dokapitalizacijski znesek.

Ključen je tudi dogovor o reprogramu posojil pri sindikatu bank, o čemer pogajanja z bankami že potekajo, so zapisali.

Vir za poplačilo terjatev bi bil po predlogu poleg dokapitalizacije tudi pozitiven denarni tok iz poslovanja od leta 2013 naprej, 1,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki bi jih družba dobila od ministrstva za gospodarstvo, in izboljšanje obratnega kapitala. Predvidena je racionalizacija poslovanja, povečanje trženja storitev in uvedba programa zdravstvo.

Največji navadni upniki so ministrstvo za finance (1,5 milijona evrov), Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja (okoli 248.000 evrov), Kovinotehna MKI (okoli 155.000 evrov) in Kolpa Invest (okoli 91.000 evrov). Ločitvene terjatve in prednostne terjatve, ki so v prisilni poravnavi poplačane 100-odstotno, sicer znašajo 22,1 milijona in 91.000 evrov.

V primeru stečaja bi bili po ocenah družbe navadni upniki slabše poplačani kot v prisilni poravnavi. Stečajna masa bi znašala 14,7 milijona evrov, skoraj milijon evrov bi znašali stroški stečaja, prednostne terjatve bi se povečale za odpravnine delavcem.

Navadne terjatve bi v primeru stečaja znašale 18,5 milijona evrov, saj bi k njim prišteli še nezavarovani del obveznosti do ločitvenih upnikov (10,4 milijona evrov) in obveznosti iz naslova prejetih evropskih sredstev (5,3 milijona evrov). Delež poplačila navadnih upnikov v stečaju bi bil po ocenah družbe okoli 10-odstoten.

Delničarji Rimskih term so v začetku septembra na predlog še prejšnje uprave, ki jo je vodila Marjana Novak, soglašali z dokapitalizacijo, s katero naj bi zagotovili nujno potreben obratni kapital za poslovanje družbe do konca leta 2012. Vendar pa povečanje kapitala za dogovorjenih 2,5 milijona evrov ni uspelo in zdajšnja uprava ocenjuje, da vnovičen sklic skupščine ne bi bil smiseln, saj družbeniki niso pripravljeni zagotoviti novih denarnih vložkov izven postopka prisilne poravnave.

S poročilom o ukrepih finančnega prestrukturiranja podjetja, v katerem Iskra predlaga postopek prisilne poravnave, se je sredi novembra strinjal tudi nadzorni svet term s 54 zaposlenimi, ki so po 20 letih zaprtja prve goste sprejele v letošnjem marcu. Po takratnih podatkih naj bi družba že imela okoli 100.000 evrov tekoče izgube.

Družba je v prvih devetih mesecih letos ob nekaj več kot milijonu evrov čistih prihodkov od prodaje beležila 20,4 milijona evrov čiste izgube.