Rešitelj Pivovarne Laško?

Prodajalci so uradno objavili, da bo o izbiri kupca odločala najvišja ponudba. Čeprav naj bi Heineken v nezavezujoči ponudbi za Laško ponudil najmanj, šef prodaje in Heinekenov predsednik za Srednjo in Vzhodno Evropo Jan Derck van Karnebeek ostaja samozavestno optimističen: "Doslej smo vedno kupili, kar smo želeli. Če lahko dosežeš, da je 1 plus 1 enako 3, potem si lahko privoščiš nekoliko več."

Heineken je drugi največji pivovar na svetu, ki je s prodajo več kot 181 milijonov hektolitrov piva lani ustvaril kar 1765 milijonov evrov dobička. Torej si lahko privošči odšteti 210 milijonov evrov, kolikor je Pivovarna Laško danes vredna na borzi.

Kaj bi od tega imeli Laščani?

Heineken poudarja, da je edini strateški lastnik med interesenti. "Za razliko od finančnih skladov, ki kupujejo zgolj zato, da bi ga čez nekaj let prodali, in pri tem zaslužili, mi igramo na dolgi rok," vztraja van Karnebeek. Kategorično zavrača namige, da bi pivovarni po prevzemu zaprl in zgolj prodal zemljišča. Konkretnih številk sicer ne razkriva, za Pivovarno Laško pa vidi dve možnosti razvoja. Prva je, da bi povečali prodajo Uniona in Laškega na Balkanu, kjer sta to še vedno ugledni blagovni znamki. In druga je, da bi lahko nezasedene kapacitete v obeh pivovarnah zapolnili z drugimi Heinekenovimi znamkami. Kljub temu kakšnih velikih stopenj rasti ne pričakuje. A podjetju bi dali možnost, da se vrne k poslu zaradi katerega je bilo ustanovljeno.

Heineken in Union pri 151 letih

Obe podjetji sta bili ustanovljeni leta 1864. Pivovarna Laško je še 40 let starejša. A medtem ko smo Union označili za nacionalni interes in ga pod okriljem Pivovarne Laško prepustili tajkunskemu naskoku Boška Šrota, je Heineken že vseskozi v lasti družine Heineken, danes nad njim bdi že četrta generacija. Slovenski pivovar se pod težo Šrotovih kreditov že leta utaplja v rdečih številkah. Heineken pa leto za letom ustvarja najmanj poldrugo milijardo evrov dobička; lani kar 1.768 milijonov evrov.

Kaj z Delom?

Heineken javno sicer ne razkriva svojih načrtov s časopisom Delo, ki tudi po prodaji Večera, ostaja v lasti Laščanov. Van Karnebeek pa poudarja: "Mi nismo založniki, nismo novinarji. Mi smo pivovarji in na to se bomo osredotočali še naprej." Kar lahko pomeni le, da lastništvo Dela vidijo kot breme in da bi se prej ko slej umaknili iz njega.