Hrvaški minister: Pogodba o Cimosu bo podpisana naslednji ponedeljek ali torek

"Ni prostora za špekulacije, končni dogovor je pred nami. Napetosti so bile zaradi tega, ker nismo mogli sprejeti odpuščanja delavcev, zdaj pa je tudi pri tem dosežen kompromis," je hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić povedal v pogovoru za Dnevnik hrvaške nacionalne televizije HTV. Dejal je, da sta bila s slovenskim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom ves čas pogajanj v stiku ter da sta se pogovarjala tudi danes zvečer.

Kot je dodal, sta se dogovorila, da se bosta znova slišala, ko bo slovenski minister znova v Sloveniji. "Zmenila sva se, da bo najverjetneje v ponedeljek ali v torek podpisana pogodba med predstavniki Hrvaške in Slovenije," je napovedal.

Potrdil je, da bodo v pogodbi zagotovljena vsa delovna mesta v Cimosu za naslednji dve leti. Zavrnil je možnost, da bi sprejeli zahtevo vlagateljev italijanskega sklada Palladio Finanziaria oz. njegove družbe TCH Cogeme, da hrvaško državno tožilstvo ne bo moglo preverjati poslovanja Cimosa. "Investitor je verjetno špekuliral z odstopom, da bi popravil svojo pogajalsko pozicijo, a je potrpežljivost pripeljala do rešitve," je povedal Marić, ki je ponovil, da bo v hrvaški državni proračun priteklo sedem milijonov evrov od terjatev.

Rešitev spora med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB glede poplačila terjatve, ki izvira iz 90. let minulega stoletja, je bil sicer eden od glavnih odložnih pogojev za sklenitev transakcije, katere vrednost je predvsem prek poplačila Cimosovega dolga ocenjena na 110 milijonov evrov.

Slovenska in hrvaška stran sta konec januarja že dosegli dogovor o reševanju, ko sta se Počivalšek in Marić dogovorila, da bo Cimosov dolg odkupila slovenska Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), medtem ko naj bi DAB umaknila tožbo proti Cimosu.

A nekaj dni zatem naj bi Hrvaška v predlogu sporazuma postavila za Italijane dodatne pogoje glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem, ki pa očitno niso bili sprejemljivi.

Delo v spletni izdaji piše, da ima država v primeru odstopa italijanske strani pripravljen plan B. Ta menda ne predvideva prodaje družbe, ampak da bi SDH in DUTB ostala lastnika in sama izpeljala prestrukturiranje podjetja. To pa bo, poroča Delo neuradno, težka in zapletena naloga, saj država Cimosu ne sme več dati državne pomoči.

V politiki pozivi k iskanju rešitve

Medtem ko so med političnimi strankami različne ocene glede odgovornosti za položaj, v katerem se je znašel Cimos, pa so enotnejši pozivi k reševanju podjetja oz. delovnih mest.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer poziva vse vpletene strani, da odgovorno nadaljujejo s pogovori in aktivnostmi v skladu z dosedanjimi dogovori in s tem naredijo vse, da se ohranijo prepotrebna delovna mesta v Sloveniji in regiji, so sporočili iz poslanske skupine. Aktivnosti glede prodaje Cimosa pa ne komentirajo, ker proces vodijo druge pristojne institucije.

Kdaj bo o tem razpravljala tudi koalicija, za zdaj še ni znano. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je koalicijske partnerje pozval, da se sestanejo. Han namreč predlaga, da zdaj politika prevzame odgovornost. V izjavi novinarjem v DZ je poudaril, da gre za obstoječa delovna mesta, ki so ravno toliko ali še pomembnejša kot ustvarjanje novih delovnih mest. Pri tem je spomnil na poseben zakon za naložbo graške Magne Steyr, ki so ga sprejeli nedavno. Izpostavil je usodo vseh zaposlenih v Cimosu ter podjetjih iz skupine in opozoril, da "to ni več šala". Vlada mora po Hanovih besedah prevzeti odgovornost in, če je treba, napisati tudi poseben zakon, ne glede na to, kaj bo rekla EU. Sicer pa vodja poslancev SD ocenjuje, da minister za gospodarstvo Počivalšek ni glavni krivec za nastali položaj v Cimosu. Prav tako je, kot pravi, utrujen od tega, da se ob vseh zapletih išče politično odgovornost. Spomnil je, da se vedno obračajo na neodvisne strokovnjake, a sedaj "vidimo, kam so zgodbo pripeljali".

Poslanec DeSUS Uroš Prikl meni, da je politika sicer odgovorna, a ob tem izpostavlja neposredno povezane institucije, torej SDH in DUTB. Po njegovem mnenju je težko s prstom pokazati na enega odgovornega, treba pa je pogledati, kdo je v preteklosti vlekel usodne poteze glede Cimosa. DeSUS je bil v vseh vladah v času reševanja podjetja, a po Priklovih besedah ključnih pozicij, ki bi bile s tem povezane, DeSUS ni imela. Politika bi pri reševanju Cimosa po besedah Prikla morala imeti v mislih to, da ne gre le za reševanje podjetja, pač pa eksistence zaposlenih in njihovih družin.

Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je v izjavi novinarjem ocenil, da potencial Cimosa še ni izgubljen. V ZL se po besedah Mesca sprašujejo, zakaj so ustanovili DUTB, če ne zato, da rešuje takšna podjetja, ki imajo potencial, a breme dolga. V ZL sicer ne obžalujejo, da je poskus privatizacije Cimosa propadel, saj so ga poskušali prodati finančnemu skladu, je pojasnil Mesec. Po njegovih besedah bodo v ZL predlagali nujno sejo pristojnega odbora DZ. Zahtevali bodo, da DUTB opravi svoje obveznosti in svojo naložbo v Cimos prenese na SDH, ta državna naložba pa bi nato morala dobiti status pomembne naložbe.

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je poudaril, da je za stanje, v katerem se je znašlo podjetje, odgovoren lastnik, pri kateremu je treba iskati tudi politično odgovornost. Pri Cimosu se je po Toninovem mnenju že ves čas kazalo, da je lastnik ravnal neodgovorno oz. sprejemal neodgovorne poslovne odločitve, dolg pa se je kopičil. Z načinom poslovanja, kot ga ima to podjetje, nekaj ni v redu, zato bo treba nekatere zadeve spremeniti in postaviti na novo, meni Tonin. Glavni krivec je po njegovem mnenju nadzorni svet, ki so ga imenovali lastniki. Jasno pa je tudi, kot pravi, da so bili v ozadju imenovanja nadzornih svetov tisti, ki upravljajo z državnim premoženjem.

Podobno na lastnike opozarja poslanka Zavezništva in nekdanja premierka Alenka Bratušek. Na vprašanje njene odgovornosti v zvezi s Cimosom odgovarja, da se je treba najprej vprašati, zakaj je Cimos končal v težavah in v času njenega vodenja vlade tudi v prisilni poravnavi, ter zakaj lastniki niso začeli reševati težav, ko bi jih bilo treba. Po njenih besedah se je prisilna poravnava spomladi 2014 očitno zdela edina možna rešitev pred stečajem. V izjavi novinarjem v DZ je poudarila, da se sanacija Cimosa vleče predolgo in bo na koncu treba vprašati predstavnike DUTB in SDH, zakaj zadeve niso potekale hitreje. Bratuškova sicer meni, da minister Počivalšek ve, kaj dela, želi pa si tudi, da bi imela ta zgodba srečen konec.