Konsolidirani bruto javni dolg je konec lanskega leta znašal 13,74 milijarde evrov ali 38,8 odstotka BDP, so sporočili iz državnega statističnega urada. Javni dolg se je sicer v primerjavi z drugim četrtletjem malenkostno zmanjšal (za šest milijonov evrov), v deležu BDP pa je bil nekoliko nižji kot ob koncu prvega četrtletja, ko je znašal 46,1 odstotka BDP. Od leta 1995, ko je javni dolg znašal 1,9 milijarde evrov, se je tako dolg zvišal za osemkrat, najbolj strmo je narasel po letu 2008.
Javni dolg se je povečal predvsem na ravni državnega proračuna, in sicer s 37,3 odstotka BDP ob koncu lanskega leta na 42,8 odstotka BDP ob koncu septembra. Velika večina slovenskega javnega dolga (90 odstotkov vsega dolga) je v obliki dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Za primerjavo povejmo, da je nemški javni dolg konec tretjega četrtletja znašal 2028 milijard evrov, kar predstavlja več kot 80 odstotkov bruto domačega proizvoda Nemčije.
Strožja pravila za kršitelje že v veljavi
Tudi zaradi dramatičnega porasta javnega dolga je Evropska unija s 13. decembrom uvedla strožja pravila, ki predvidevajo zaostritev proračunske discipline in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji. V postopku se je zaradi prekomernega primanjkljaja takoj znašlo 23 od 27 članic Unije, med njimi tudi Slovenija. Najbolj pod drobnogledom so Belgija, Ciper, Malta, Madžarska in Poljska, ki bi morale presežni primanjkljaj zmanjšati do prihodnjega leta.
Članice v postopku morajo dosledno upoštevati evropska priporočila, sicer bodo proti njim uvedene postopne finančne sankcije. Za prezadolžene države v postopku zaradi prekomernega primanjkljaja sicer velja triletno prilagoditveno obdobje, če ustrezno ukrepajo za zmanjšanje primanjkljaja, a kljub temu si morajo te države tudi v tem obdobju prizadevati za zmanjšanje dolga.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.